Vstopna stranVsebinaZ vlakom v preteklost

Z vlakom v preteklost

Besedilo in fotografije: Luka Dakskobler

image

Pred več kot stotimi leti je bila Slovenija del avstro-ogrske monarhije, ki je na svojem ozemlju vneto gradila železniške proge. Še posebej pomembna je bila Transalpina od češke Prage do Jadranskega morja. Del te proge se je nahajal tudi v Sloveniji in po več kot 100 let stari Bohinjski železnici se lahko s skoraj toliko starim vlakom zapeljete še danes.

Bohinjska železnica
Avstro-ogrska monarhija je v začetku 20. stoletja obsegala zelo velik del Evrope od Češke na zahodu vse do Ukrajine in Romunije na vzhodu. Vlak je bil takrat najsodobnejše prevozno sredstvo, po vsej monarhiji so vneto gradili železnice. Transalpina je bila pomembna 717-kilometrska železniška povezava med zahodno Evropo in Jadranskim morjem, njen slovenski del – Bohinjska železnica – pa je bil velik gradbeni izziv. Več kot štirinajst tisoč delavcev jo je gradilo od leta 1900 do 1906. Na 145-kilometrskem odseku med Jesenicami in Trstom so morali zgraditi kar 62 mostov in 43 predorov! Da bi Gorenjsko povezali s Primorsko, so zgradili tudi 6327-metrski Bohinjski predor. Železnico je 19. julija 1906 svečano odprl sam avstro-ogrski prestolonaslednik Franc Ferdinand. Prav tisti, atentat na katerega je kasneje v Sarajevu sprožil začetek prve svetovne vojne. Po Bohinjski progi se je zapeljal z dvornim vlakom, se med potjo ustavljal in pozdravljal domačine. Pred prvo svetovno vojno je po njej vsak dan peljalo kar 70 vlakov med Prago, Münchnom in Dunajem. Za pot med Jesenicami in Trstom je vlak potreboval štiri ure. Nato pa je prva svetovna vojna žal promet na tej železnici povsem ustavila.

image

Muzejski vlak
Danes nas v zgodovino po verjetno najlepši železniški progi pri nas popeljeta dva vlaka, ki ju hrani Slovenski železniški muzej. Največkrat po progi sopiha 147-tonska nemška parna lokomotiva, ki sicer lahko doseže hitrost 85 km/h, a zaradi zahtevnosti proge pelje povprečno pol manj. Od Ljubljane do Nove Gorice porabi približno 30 tisoč litrov vode in šest ton premoga, ki jih kurjač z lopato meče v peč. Običajno ima vlak osem vagonov, v enem od njih je tudi bife. Cel vlak tehta do 180 ton in mora med potjo premagati kar nekaj vzponov – takrat parni stroj sopiha še močneje, iz dimnika pa se še bolj kadi.

image

S Francem Ferdinandom na pot
Vlak svojo pot začne na Jesenicah, kjer parno peč zaženejo že en dan prej. Nato odsopiha do Bleda, kjer na železniški postaji že čaka avstro-ogrski prestolonaslednik Franc Ferdinand z blejsko gospodično Mici in vojakom Alojzom. Seveda to niso prave zgodovinske osebnosti, ampak njihovi “sodobni namestniki”. Kot se je to zgodilo pred več kot sto leti, tudi danes prestolonaslednik na rdeči preprogi z uvodnim govorom slavnostno odpre Bohinjsko progo. Nerodni vojak Alojz najprej pregleda vlak, da je varen, šele nato se prestolonaslednik Franc in gospodična Mici vkrcata in vlak se odpelje proti Bohinju. Obdajajo ga slikovite gore, prečka reke in soteske, nato pa v Bohinjski Bistrici zapelje v Bohinjski predor, skozi katerega vozi kar osem minut. Na drugi strani gorovja ga pričaka primorski zrak, globoke soteske, reke Bača, Idrijca in Soča, ki ga naposled pripelje do Solkanskega mostu. S 85-metrskim kamnitim lokom je to največji takšen most na svetu. Na drugi strani vlak pričaka le še zadnja postaja – Nova Gorica. Na tej 100-kilometrski poti od Jesenic do Nove Gorice je 29 predorov, 45 mostov in 5 galerij.

Še več o vožnji z muzejskim vlakom si lahko prebereš v majski številki National Geographic Juniorja.

VOZNI RED

Prvi letošnji vlak bo šel na pot četrtega maja, zadnji pa devetega novembra. Informacije o voznem redu pa najdeš na spletni strani http://www.abc-tourism.si.

 

image


Facebook Junior.si

Anketa


Kako je ime blejski gospodični, ki se skupaj s Francom Ferdinandom, prevaža z muzejskim vlakom?


Juniorjeva nagradnica


Tukaj izveš imena srečnih nagrajencev.