Vstopna stranVsebinaVčasih celo 17, pogosto pa nič

Včasih celo 17, pogosto pa nič

Besedilo: Rok Kušlan
Fotografije: Erika Kovačič (Petelinjsko Jezero); Luka Dakskobler (Erika, Pivka, Perunika)

image

Kako nastanejo Pivška jezera?

Pivka sicer ne leži na Krasu, a je svet okrog nje vseeno kraški. Saj veš, jame, vrtače in tako naprej. Eden od kraških pojavov so tudi presihajoča jezera. Zlasti nanje so v Pivki še posebej ponosni in tja prihaja čedalje več obiskovalcev, da bi jih videli. Vendar pa se kaj lahko zgodi, da se obiskovalci enostavno obrišejo pod nosom, saj jezer ob daljših sušnih obdobjih sploh ni. A kako je to sploh mogoče? Saj jezera vendar niso luže, da bi kar tako presahnila! Gospa Erika Kovačič iz Krajinskega parka Pivška jezera, nam je povedala, da je to posledica kraškega sveta, ki obdaja Pivko. Kraški svet je zgrajen iz apnenca, kamnine, ki jo voda raztaplja, zato je ves navrtan, preluknjan ter tako podoben gobi za brisanje table. V Sloveniji je apnenca zlasti na zahodu povsod dovolj. Na njem vsa voda, ki pade v obliki dežja, ponikne v podzemlje. Vendar pa voda ne ponika vse do središča Zemlje, pač pa do naslednje kamnine, ki vode ne prepušča. Na takem stiku z drugačno kamnino se voda ustavi in začne nabirati. Erika Kovačič pripoveduje, da je plast apnenca pod Pivko zelo tanka in ker je jeseni in spomladi tam ogromno dežja, se apnenčasta plast v celoti prepoji z vodo. Ker pa dež še kar ne neha padati, se v kotanjah pojavijo jezera.

image

Od kod številka 17?

Včasih ni bilo natančno znano, koliko je Pivških jezer. V različnih knjigah je bilo mogoče prebrati različne številke, ki pa so se v glavnem vendarle vrtele okrog številke 17, ki je pred nekaj leti obveljala za uradno. Vendar ta podatek drži le, ko je vodostaj podzemne vode najvišji in so t. i. kraške poplave najsilovitejše, kakršne so bile nazadnje leta 2014. Takrat so sicer travniki v Pivški dolini posejani z brezštevilnimi jezerci, mlakami in lužami, tako da je težko razumeti, od kod ravno številka 17. Erika Kovačič pojasni, da k Pivškim jezerom prištevajo le ojezeritve, ki jih ne napajajo razlite vode reke Pivke, pač pa zgolj podzemna voda in teh je natanko 17. Največje med njimi je Palško jezero, ki je ime dobilo po bližnji vasi Palčje. Njegova povprečna (o stalni seveda ne moremo govoriti, saj tudi jezero ni stalno) površina znaša več kot 100 hektarjev, kar je približno enako kot 300 nogometnih igrišč!

image

S fotografijami bogato reportažo o Pivških jezerih si lahko do konca prebereš v aprilski številki revije National Geographic Junior.

image


Facebook Junior.si

Anketa


S kakšne razdalje lahko slišiš regljanje žab?


Juniorjeva nagradnica


Tukaj izveš imena srečnih nagrajencev.







Slovenija RSS: RSS 2.0
Izdelava spletne strani :: CMS :: Hosting :: SEO NETKO NGJZaložba Rokus Klett                
Oglaševanje
Seznam piškotov