Turbogepard

Besedilo: Avery Elizabeth Hurt
Fotografiji: Michel and Christine Denis-Huot / Biosphoto /  Minden Pictures (mladi gepardi med igro); © Stephen Belcher / Minden Pictures (v teku)

Gepard čepi v travi afriške savane in opazuje antilopo, ki se je oddaljila od črede. Mačka se plazi bliže in bliže. Potem se zažene proti plenu in pri tem tako hitro pospešuje, da so noge na prvi pogled zabrisane. Antilopa zagleda mačko in pobegne. V diru steče v goščavo, gepard pa ji sledi. Ko prideta iz grmičevja, jo gepard ujame in usmrti. Čas je za večerjo.

image

Gepardi so prvovrstni plenilci, ki se za večerjo zelo potrudijo. So najhitrejše kopenske živali − tečejo lahko 105 kilometrov na uro. Znanstveniki so zato do nedavnega uspeh pri plenjenju pripisovali ravno hitrosti. Z najsodobnejšo tehnologijo so preučili, kako se mačka giblje, in našli presenetljive odgovore na vprašanje, zakaj je gepard tako hiter plenilec.

Visokotehnološke ovratnice
Leta 2012 je Alan Wilson z veterinarske fakultete londonske univerze (Royal Veterinary College) skušal ugotoviti, kako se gepardi gibljejo med sprintom. Znanstveniki so dotlej preučevali predvsem hitrost gepardov v ujetništvu, tako da so na avto privezali predmet, na primer plišasto žival, in opazovali, kako hitro mačke tečejo za njo. Domnevali so, da so divjinski gepardi pri plenjenju tako uspešni zaradi hitrosti. Wilson se je o tem želel prepričati. Z ekipo je odrinil v Bocvano, afriško državo, kjer živi največ gepardov na svetu.

imageZnanstveniki so se vozili po prostrani ravnini in iskali mačke. Kmalu so zagledali 40-kilogramsko samico, ki se je sprehajala po travnatem ozemlju. Član ekipe se je nagnil skozi okno vozila in mačko ustrelil z uspavalno puščico. Samica se je ulegla in zaspala. Znanstveniki so poskakali iz vozila in zavihali rokave. Žival so pregledali in ji nadeli poseben “modni”  dodatek – radijsko ovratnico. “Opremljena je bila s tehnologijo, ki nam je omogočila, da smo mačko opazovali,” pove Wilson.

Raziskovalci so nadeli ovratnice še štirim gepardom. V naslednjem letu in pol so znanstveniki po zaslugi te naprave vedeli, kdaj gepard teče (kar je pomenilo, da pleni), pri tem pa določili kraj in izmerili hitrost teka. Ovratnica je zaznala tudi spremembe smeri teka.

Ko so znanstveniki zbrali podatke o 367 tekih, so jih začeli analizirati. Vedeli so, kdaj so gepardi sprintali. Če se je mačka ustavila in izvajala hitre, sunkovite gibe, potem pa se je skoraj popolnoma umirila, so znanstveniki vedeli, da se je ruvala s plenom in ga ubila.

Znanstveniki so opazovali hitrost in smer teka, in pri tem so ugotovili nekaj, kar jim je vzelo sapo. Gepardi niso izvrstni plenilci samo zaradi hitrosti, temveč tudi zaradi zmožnosti, da se nenadno ustavijo in ostro zavijejo.

Članek o gepardih si lahko do konca prebereš v februarski številki revije National Geographic Junior.

image


Facebook Junior.si

Anketa


Od katerega stoletja dalje ljudje izdelujejo snežake?


Juniorjeva nagradnica


Tukaj izveš imena srečnih nagrajencev.







Slovenija RSS: RSS 2.0
Izdelava spletne strani :: CMS :: Hosting :: SEO NETKO NGJZaložba Rokus Klett                
Oglaševanje
Seznam piškotov