SOS Proteus

Besedilo in fotografije: Luka Dakskobler

Ko se po poplavah na kraških območjih Slovenije igraš v naravi, dobro opazuj. Lahko se namreč zgodi, da boš lahko prav ti rešil življenje naplavljeni človeški ribici. S klicem na telefonsko številko SOS Proteus ji boš na pomoč poslal strokovnjake iz jamskega laboratorija, ki že desetletja pomaga poškodovanim človeškim ribicam.

image

Človeška ribica (lat. Proteus anguinus), naš naravni zaklad, je izredno občutljiva. Milijone let je živela v čistem podzemnem zavetju. A z razvojem civilizacije so jo začele ogrožati onesnažene podzemne vode z odplakami, pesticidi in drugimi strupenimi snovmi, ki skozi razpokan apnenec pronicajo v kraško podzemlje ter jih zastrupljajo. Ne vemo, ali zaradi tega njihovo število v jamah upada; to lahko le sklepamo. Podnebne spremembe povzročajo vse pogostejše poplave, ki človeške ribice naplavijo na površje, kjer kot jamska žival ne preživijo dolgo. Ker smo za njihovo umiranje krivi predvsem ljudje, je prav, da jim pomagamo. Ne le s prenehanjem onesnaževanja podzemne vode, ki jo pijemo tudi sami. Lahko jih rešimo tudi takrat, ko jih poplave izvržejo na površje, a le če pravilno ukrepamo in pokličemo Zatočišče za človeške ribice v Kranju.

imageV jami pod Kranjem že skoraj 60 let deluje Jamski laboratorij Tular. Ustanovil ga je jamski biolog Marko Aljančič, da bi v njem preučeval človeške ribice. To skrivnostno živo bitje morda živi sto let, nekatere stanovalke v Tularju so danes stare vsaj 80 let.Ko je Aljančič  prejel prve klice na pomoč, je človeške ribice sprejel v svoj laboratorij, kjer so tudi ostale in okrevale. Takšni klici so se nadaljevali do 1991, ko je laboratorij sprejel človeško ribico brez sprednje noge, ki je nato tam tudi ostala.
Zadnjih deset let človeške ribice po okrevanju vračajo v njihove jame. Laboratorij je prevzel Aljančičev sin Gregor, ki je sklenil, da je pojav naplavljenih človeških ribic treba preučiti. Zanimalo ga je, ali imajo človeške ribice čutila, ki jih vnaprej opozorijo na poplave. Pa tudi kako se prilagajajo na podnebne spremembe. Za te raziskave ter reševalne akcije sta z ženo Magdaleno na Mednarodnem kongresu za jamsko biologijo prejela posebno nagrado. Najditelji naplavljenih in poškodovanih človeških ribic so pogosto otroci, ki živalce najdejo med igro v naravi ali na sprehodih.

Še več o tem, kakšne poškodbe lahko imajo človeške ribice, kako jih zdravijo ter vračajo v naravno okolje, izveš v novembrski številki revije National Geographic Junior.

image


Facebook Junior.si

Anketa


Kolikor litrov pitne vode se uporabi za izdelavo literske plastenke za vodo?


Juniorjeva nagradnica


Tukaj izveš imena srečnih nagrajencev.







Slovenija RSS: RSS 2.0
Izdelava spletne strani :: CMS :: Hosting :: SEO NETKO NGJZaložba Rokus Klett                
Oglaševanje
Seznam piškotov