Vstopna stranVsebinaReševanje race

Reševanje race

Besedilo: Allyson Shaw
Fotografija: Martin Fowler / Shutterstock

Vdovski žvižgač hodi zadenjsko in glavo ima med nogami. Stresa s kljunom, se odpočije, spet stresa. Glenda Maguire poseda na domači verandi v Južni Afriki in opazi, da se obiskovalka vede nenavadno. S fotoaparatom si jo ogleda od blizu in vidi, da ima ptica okrog ust in vratu bel plastičen obroček − verjetno s plastenke za mleko. “Kar bolelo me je, kot sem jo gledala,” se spominja Maguirjeva. Hotela jo je ujeti in ji pomagati, a vedela je, da bo ta raca, ki je navajena divjine, pobegnila in se k jezeru ne bo več vrnila. Maguirjeva je blizu vode nastavila past s peleti in upala, da bo ptica stopila vanjo. Toda raca se je pasti bala in je odletela. Maguirjeva je držala pesti, da bo raco kdo rešil, preden bo prepozno.

Iz rek v morja
Sladkovodni potoki, jezera in reke, kjer živijo živali, kot je vdovski žvižgač, so pogosto začetek poti plastike, ki konča v morju oziroma oceanu. Pravzaprav se vsako leto iz rek v oceane izlije kar osem milijonov ton plastike. “Ob vetrovnih dneh vidiš, kako se po tleh valijo plastične vrečke in plastenke,” pravi Carlie Herring, raziskovalna analitičarka pri organizacijah National Oceanic in Atmospheric Administration. “Te predmete lahko odnese v potok, nato v reko in morje, nazadnje pa v ocean.”

Reševanje race

Onesnažene reke so slabe za živali in ljudi. Neka raziskovalna skupina je na površini 2,5 kvadratnega kilometra v Velikih jezerih v Severni Ameriki, enih največjih sladkovodnih območjih na svetu, našla na stotisoče plastičnih delcev. Med odpadki je bila tudi mikroplastika, to so čisto majhni kosi plastike, veliki kot pike na koncu stavkov. Herringova trdi, da je mikroplastika tudi v pitni vodi, kar lahko škodi prostoživečim živalim, kot so vdovski žvižgači, saj mislijo, da je plastika užitna.

Polet na svobodo
Mala raca se je po dveh dneh vrnila k jezeru. Bila je v škripcih. “Glavo je pobešala, kot bi obupala,” je povedala Maguirjeva. Tri dni pozneje je raca vendarle stopila v past, ki jo je nastavila Maguirjeva, in − hopla! Vratca so se zaprla. Maguirjeva je ptico vzela iz kletke, zavila jo je v brisačo in previdno odrezala plastični obroček, potem pa raco izpustila nazaj v naravo. Izčrpana ptica je dva dni počivala in jedla, članice njene jate pa so prihajale in odhajale. Nazadnje si je nabrala dovolj moči in se vrnila k družini.

Še več o tej izjemni zgodbi lahko izveš v aprilski številki National Geographic Juniorja.

image


Facebook Junior.si

Anketa


Kolikokrat bi vse prodane knjige o Harryju Potterju, če bi jih postavili v vrsto, obkrožile svet?


Juniorjeva nagradnica


Tukaj izveš imena srečnih nagrajencev.