Vstopna stranVsebinaPotopljeni zaklad

Potopljeni zaklad

Besedilo: Marjan Žiberna
Fotografije: Arne Hodalič

image

So ti zgodbe o zakladih, ki se skrivajo na dnu morja, kdaj burile domišljijo? Zgodbe o skrinjah, polnih cekinov, zlata in dragega kamenja, ki so jih v starih časih prevažale ladje, potem pa nesrečno končale v razburkanih valovih? No, skrinjo zlata danes bolj težko najdeš, a čisto blizu nas so potapljači naleteli na osupljivo najdbo. Pri hrvaškem otoku Mljet se je pred več stoletji potopila trgovska ladja z dragocenim tovorom.

Odkritje
imagePodvodni svet jadranskega morja je poln ostankov ladij in vsak potop k njim je vznemirljivo doživetje. Še toliko bolj vznemirljivo je, če pri tem naletiš na neznane ostanke. To se je leta 2006 zgodilo skupini zagrebških potapljačev. Potapljali so se v bližini otoka Mljet in naleteli na ladijske razbitine. Polomljena rebra stare ladje, za katero ni do takrat vedel nihče, so jih navdušila ‒ česa takega pač ne najdeš vsak dan. Za kako pomembno odkritje gre, so ugotovili šele kasneje. Celo Jurica Bezak, ki je vodil potapljače, si ni mogel predstavljati, kaj so našli, pa čeprav je po poklicu arheolog in se veliko ukvarja s podvodnimi najdbami.

V naslednjih letih se je razkrilo bogastvo tega odkritja. In se po več kot desetletju raziskav še vedno razkriva. Podvodna arheologija je namreč počasno in zelo težavno delo ‒ raziskovanje na morskem dnu zahteva veliko časa, potrpežljivosti in posebno usposobljenost potapljačev. Ko je najdba končno na površju, mine še veliko časa, preden ji strokovnjaki določijo izvor, starost in pomen. Potrebna je tudi posebna obdelava, da ne bi propadla. A pojdimo lepo po vrsti.

Žrtev gusarjev
imageNaslednje poletje, ko je bilo vreme primerno, so na Mljet prišli hrvaški arheologi in potapljači. Skrbno so raziskali območje najdbe. Pri tem so si pomagali tudi z velikimi, tako imenovanimi mamutskimi sesalniki. Z njimi so sesali velike količine mulja in peska, ki so prekrivale ostanke potopljene ladje. Od takrat vsako poletje pridejo za nekaj tednov in odkrivajo vedno nove in nove stvari. Za nekaj časa so se jim pridružili tudi arheologi iz Benetk. Izkazalo se je, da to ni bil samo še en brodolom med mnogimi brodolomi. In kako je sploh prišlo do njega? »Ladja je prečkala plitvino v bližini otoka in si pri tem najbrž poškodovala trup.

image

Vanjo je začela vdirati voda, a ker je imela določeno hitrost, se ni takoj potopila,« pravi arheolog Igor Miholjek, ki vodi raziskave. »Zato se ostanki ladje nahajajo 200 metrov od plitvine na globini okoli 40 metrov, kjer je dokončno potonila.« Miholjek meni, da je potonila zaradi gusarjev. Ladje so plule po drugi poti, ta pa je najbrž bežala pred gusarji, ki so imeli nekoč na Mljetu svoja skrivališča. To se je verjetno zgodilo v lepem vremenu, ko na ladji niso mogli opaziti, da plujejo proti nevarni plitvini. Ko je morje razburkano, je dobro vidna, saj se voda na njej peni in brizga.

Reportažo z izvrstnimi fotografijami slovenskega fotografa Arneja Hodaliča si lahko do konca prebereš in ogledaš v junijski številki National Geographic Juniorja.

image


Facebook Junior.si

Anketa


Najstarejše drevo v Sloveniji je:


Juniorjeva nagradnica


Tukaj izveš imena srečnih nagrajencev.







Slovenija RSS: RSS 2.0
Izdelava spletne strani :: CMS :: Hosting :: SEO NETKO NGJZaložba Rokus Klett                
Oglaševanje
Seznam piškotov