Vstopna stranVsebinaPerunova ledena doba

Perunova ledena doba

Besedilo in fotografije: Luka Dakskobler

Že tretje leto zapored v ljubljanskem BTC-ju stoji velik šotor, ki kakor omara, ki popelje v Narnijo, vodi v Ledeno deželo, polno domišljije in v led ujete čarobnosti. Medtem ko ostali ledeni parki po Evropi upodabljajo več ali manj Disneyjeve risane junake, te pri nas vsako leto v skrivnostno pisano osvetljeni ledeni deželi pričakajo junaki iz različnih koncev in krajev slovenske domišljije, davne preteklosti in ljudskega izročila. Predlani so bili to slovenski pravljični junaki, lani vitezi iz srednjega veka, letos pa mitološka bitja, a prav vsi so izklesani iz ledu. Zato je temperatura v tej deželi minus štiri stopinje in se moraš za obisk primerno obleči.

image

60 ton ledu

Ledeno deželo sta si zamislila zakonca Miro in Helena Rismondo. A praktično vsi, ki vas pozdravijo na vhodu, so izdelali kakšno skulpturo v njej. S kakšnimi izjemnimi ustvarjalci imamo opravka, pove tudi podatek, da je Miro januarja na Kitajskem, na enem od največjih tekmovanj izdelovanja ledenih skulptur, za skulpturo idrijske čipke prejel nagrado za ustvarjalnost!

No, vrnimo se spet v Ljubljano. Za upodobitev Ledene dežele so uporabili kar 60 ton ledu. Miro, sicer avtor skulptur Peruna in Svaroga, je led začel izdelovati že maja v svoji napravi za izdelovanje ledenih blokov. Do prvega oktobra je pripravil že 30 ton ledu. “Naprava izdela dva metra krat pol metra veliki in 25 centimetrov debeli kocki ledu v treh dneh,” pove Miro. “Vsaka skulptura pa je sestavljena iz 10 do 30 takšnih ledenih blokov”.

image

A Mirovih 30 ton ledu še ni bilo dovolj, zato so drugo polovico ledu morali pripeljati kar s Poljske. Z izdelovanjem so začeli prvega oktobra, izdelana dežela pa je prve obiskovalce sprejela sredi novembra. Za oblikovanje ledu umetniki uporabljajo predvsem motorne žage in dleta, pomagajo pa si tudi s sušilniki za lase, likalniki itd. Ledene bloke zlepijo tako, da jih najprej zravnajo, nato vpnejo skupaj in na koncu v režo med njimi vlijejo vodo, ki v trenutku zmrzne. Le malo skulptur nato zgladijo s sušilnikom za lase, a so vseeno zelo gladke, ker se led v 14 dneh zgladi sam, saj se neprestano spreminja.

Domače zgodbe skozi tuje oči
Dva do štiri tone težke junake iz slovanske mitologije je izdelovalo enajst umetnikov, med njimi dva Katalonca, Rusinja in Finec. Vsak je dobil svojo zgodbo, določeno količino ledenih blokov in prostor, skulpturo pa si je nato zamislil povsem sam.

image

Tudi tujci so torej izdelovali slovenske različice slovanskih mitoloških bitij, kot so si jih sami predstavljali. Edina skulptura, ki je nastala po sliki, je mogočni Perun. Miro ga je izdelal v zgolj štirih dneh. Za okras so umetniki med potjo na kosilo s tal pobirali suhe liste in jih vstavljali v led. Tudi Miro je že poleti v led zamrznil grozdje, rože, tudi brokoli, ki je šel v cvet. (Bi ga prepoznal?)

Več o slovanskih božanstvih, ki si jih lahko ogledaš v Ledeni deželi, preberi v februarski številki revije National Geographic Junior.

image


Facebook Junior.si

Vpiši se


Ime Geslo

Anketa


Kdo ali kaj je Perun?


Juniorjeva nagradnica


Tukaj izveš imena srečnih nagrajencev.







Slovenija RSS: RSS 2.0
Izrada web stranica :: CMS :: Hosting :: SEO NETKO NGJZaložba Rokus Klett                
Oglaševanje
Seznam piškotov