Vstopna stranVsebinaOd prtičkov do mutantov in tankov

Od prtičkov do mutantov in tankov

Besedilo: Tadej Golob
Fotografije: Dragan Arrigler

image
Učilnica je taka, kakršne so običajne učilnice. Na stenah so zemljevidi in matematične formule, v omarah učni pripomočki, spredaj tabla in pred njo klopi s stoli, na čelu ena večja miza za učiteljico. Toda ta ne sedi na svojem stolu, pač pa med učenkami sredi učilnice. Le kakšna šola je to?
Na obisku smo v čipkarski šoli v Idriji in za sodelovanje pri pouku tokrat ne potrebujemo peresnice s pisali ali trikotnikov, šestil in podobnih instrumentov. Ne, za čipkarsko šolo zadostuje blazina, ki ji pravijo bula, pa igle, niti in par lesenih, posebej oblikovanih paličic, ki jim pravijo kleklji. In seveda spretni prsti.
»Pri nas gre klekljanje iz roda v rod,« pravi Aleksandra Pelhan, ki na čipkarski šoli poučuje že 37 let. »Zdaj je tu Nika,« in pokaže na malo deklico, »sem pa učila že njeno mamo.« Deklice vadijo za tekmovanje, ki poteka v času idrijskega čipkarskega festivala junija vsako leto. Zanj morajo čim lepše sklekljati trakec. Na zunanji črti trakca so narisane pike – postavke, okrog katerih morajo speljati oziroma zvozlati nitke, in če se zmotijo na petih notranjih ali zunanjih, so zapravile priložnost.
»Jih kdaj vprašate, zakaj klekljajo?« me zanima.

image
Zato, ker je klekljala tudi mami
»Ne, tega pa ne,« se nad vprašanjem začudi Pelhanova, ki je tudi sama začela s klekljanjem pri šestih letih. »Takrat so vpisovali otroke, ker so rekli, da mora vsaka Idrijčanka znati klekljati.«
Pouk v čipkarski šoli že na prvi pogled ni tako strog kot v običajni šoli. Spominja na varstvo po pouku, otroci, v času mojega obiska same deklice, se nagnetejo okrog učiteljice, da bi čim prej dobile pomoč ali vsaj nasvet, ko se kaj zaplete.
»Pri nas se veliko pogovarjamo,« se nasmehne Pelhanova. »Pri nas smo žalostni, ko umirajo hrčki, in veseli, ko se rojevajo mucki, pa vedno izvem, koliko teličkov imajo v štali. Mislim, da otrokom to manjka, ker v šoli, ko jih je v razredu tudi do 28, tega ne morejo povedati. No, punce, zakaj klekljate?« se obrne k učenkam.
»Zato, k’ je tud’ mami,« pravi prva, ne da bi dvignila pogled od bule oziroma blazine, ki je pri idrijskih klekljaricah polnjena s fino žagovino, in v katero zabada igle in pripenja vzorec.
»Zato, k’ je tud’ mami,« pravi naslednja in vse za njo.

Najstarejša čipkarska šola na svetu
imageČipkarska šola v Idriji deluje nepretrgoma od leta 1876 in je tako najstarejša čipkarska šola na svetu. Po njenem programu se v prostem času štiri ure na teden letno izobražuje 400 otrok, med katerimi je tudi kakšnih dvajset fantov. Marsikdo med njimi odneha, ker ga drugi zafrkavajo.

»Generacije se menjajo, življenje se spreminja,« pravi ravnateljica Metka Fortuna. »Dandanes ima otrok na voljo nešteto možnosti, kam bi se usmeril v svojem prostem času. Zato se močno trudimo, da se otroci vpišejo k pouku klekljanja, da se učijo in da ostanejo v čipkarski šoli.«
Idrija ni edini kraj v Sloveniji s klekljarsko tradicijo, niti edini z delujočo šolo – ta je še v Žireh in v Železnikih. Tudi Ljubljana je imela svojo čipkarsko šolo, celo pred Idrijo, a je že dolgo ni več. Delovala je med letoma 1763 in 1768, potem pa so jo zaprli. To bi se skoraj zgodilo tudi s šolo v Idriji, potem pa so jo zaradi truda takratne ravnateljice, gospe Drage Urbas, pripojili srednješolskemu izobraževalnemu centru, današnji gimnaziji Jurija Vege v Idriji in jo s tem rešili. Prav zato pa se je tudi čipka nekoliko spremenila in posodobila.

Kakšne pa so sodobne čipke? Zelo nenavadnih oblik! Kdo so njihovi ustvarjalci? Spoznaš jih lahko v majski številki revije National Geographic Junior.

image


Facebook Junior.si

Anketa


Katera žival ima na glavi rog, zato ji rečemo tudi morski samorog?


Juniorjeva nagradnica


Tukaj izveš imena srečnih nagrajencev.







Slovenija RSS: RSS 2.0
Izdelava spletne strani :: CMS :: Hosting :: SEO NETKO NGJZaložba Rokus Klett                
Oglaševanje
Seznam piškotov