Vstopna stranVsebinaO ribičih, peškadorkah in veliki pošasti

O ribičih, peškadorkah in veliki pošasti

Besedilo: Meta Krese
Fotografije: Mitja Ličar

image

»Abauta, abauta, prihajajo, prihajajo, se je razlegalo daleč naokoli,« se še spominjajo starejši vaščani v Križu. Križ je razpotegnjena vas. Vleče se po kraškem robu, ki se strmo spušča proti morju. Še vedno ima vzdevek ribiška vas, čeprav je zadnji poklicni ribič vrgel mreže v morje že pred desetletji. Najbrž se je bo ta oznaka še dolgo držala. Pametni ljudje so namreč stopili skupaj in se odločili, da ne smemo pozabiti na tisočletno tradicijo slovenskih ribičev v tržaškem morju. Njihova plovila in načini ribarjenja so zelo posebni in zato so postavili prav v Križu zelo poseben Ribiški muzej tržaškega primorja.

Lov na tune
Ampak vrnimo se na začetek. Abauta. Na najboljših razglednih točkah na strminah nad morjem so stali v izvidnici opazovalci – kolnarji in napeto opazovali morje. Ko so na morski gladini zagledali obrise tunov, ki so v jatah počasi plavali ob obali, so se začeli dreti na vso moč: abauta, abauta. Ribiči so v pripravljenosti čakali v svojih barkah. imageTonera, tako se je imenovala ladja, s katerimi so največkrat lovili tune, je bila dolga 12 metrov in široka 2 metra. Ko jih je glas dosegel, so vrgli mrežo v morje in lov se je začel. Ribe niso čakale, s 500 metrov dolgo mrežo, so jih morali obkrožiti v desetih minutah. Včasih se je v mrežo ujelo tudi po 1000 tunov. To so bili posebni manjši tuni, ki so bili težki največ 30 kg in ne večji od enega metra. Navadna tuna pa je lahko težka tudi 100 kg! Pri lovu je sodelovala vsa vas: stari in mladi, tudi otroci. Poplačani so bili s kosom okusne ribe. In to je kriškim družinam veliko pomenilo.

Tudi življenje vaščanov v drugih slovenskih vaseh ob obali v Tržaškem zalivu je bilo močno povezano z morjem. Če pogledamo na zemljevid, potem vidimo, da so slovenski ribiči lovili vse od ustja Glinščice pa tja do ustja Timava. Nekaj vasi je bilo torej vzhodno od Trsta, večina pa zahodno. Naštejmo nekatere: Škedenj, Barkovlje, Kontovel, Prosek, Križ, Nabrežina, Sesljan, Devin in Štivan.

Vojak v čupi gre nad pošast
Srečo imamo, da je Bruno Volpi Lisjak, čisto pravi kapitan in dolgoletni pomorščak raziskoval zgodovino in dediščino slovenskega morskega ribištva. Napisal je debele strokovne knjige o plovilih, načinih ribolova, potapljanju, nabiranju školjk in sploh o vsem, kar je vsaj malo zadišalo po morju. Še dobro, da se je uspel spomniti tudi na otroke.image Tako je zbral pripovedi o ribiču Sardonu. Ribič Sardon je sicer živel v Križu, ampak je vseeno slišal, kakšen strah in trepet je nekoč povzročil nesrečni kit v Devinu. Ribič Sardon se je podrobno spomnil, kako so dogodki potekali, a vedeti moramo, da je njemu zgodbo povedal starejši sovaščan, ki jo je tudi slišal od še starejšega sovaščana. In ker je šla od ust do ust nekaj generacij, so ji pripovedovalci nekaj dodali, nekaj odvzeli in iz resnične zgodbe se je počasi spremenila v pravljico.

Nekaj pa je gotovo res: kit je v 18. st. prestrašil Devinčane tako močno, da so še leta govorili o tem razburljivem dogodku. Torej, pripoved gre približno takole. Pod pečine Devinskega gradu je priplavala tako velika in nenavadna riba, da se je po vasi razširil glas, da je v morju pošast. Princ, ki je živel v Devinskem gradu, je zaukazal svojemu vojaku, naj pošast ubije. Zato je vojak sedel v čupo in odveslal proti veliki ribi. Čupa je zelo poseben čoln. Ponavadi je bil dolg okrog 7 metrov in širok manj kot en meter. Ker je bil tako ozek, je bil tudi zelo hiter. Njegova posebnost je bila ta, da ni bil zgrajen iz desk, temveč so ga stesali iz enega samega debla. Dokumenti govorijo o tem, da so jih v Tržaškem zalivu uporabljali za ribolov več kot 1000 let.

Kako se je razpletna zgodba o veliki »pošasti« ter še več zanimivosti iz tržaškega primorja, si preberi v junijski številki revije National Geographic Junior.

image


Facebook Junior.si

Anketa


Katera žival ima na glavi rog, zato ji rečemo tudi morski samorog?


Juniorjeva nagradnica


Tukaj izveš imena srečnih nagrajencev.







Slovenija RSS: RSS 2.0
Izdelava spletne strani :: CMS :: Hosting :: SEO NETKO NGJZaložba Rokus Klett                
Oglaševanje
Seznam piškotov