Vstopna stranVsebinaMoje zmajske poti

Moje zmajske poti

Besedilo: Marko Frelih
Fotografije: © Shutterstock / Mario Savoia (Zmajski most); Günther Hölbl (krilati krokodil iz Egipta); Marko Frelih (sveti Jurij)

Štirje za enega, eden za vse
imageVsak dan srečam zmaje, takšne in drugačne. Najljubši so mi tisti štirje, od katerih me dva grozeče spremljata z očmi, ko stopim na most preko Ljubljanice in dva, ki me gledata v hrbet, ko se oddaljujem od mostu. To so sloviti zmaji na »svojem« Zmajskem mostu v Ljubljani. Na poti v službo v Slovenski etnografski muzej in nazaj domov grem mimo omenjenih zmajev in z zanimanjem spremljam dogajanja okoli sedečih bronastih pošasti.

V zadnjih letih so postali prava senzacija med množico turistov, ki jih vse bolj oblegajo, saj se vsak želi fotografirati v zmajski družbi. Nekateri tudi pretiravajo in zajahajo zmaja ali se celo obešajo na njegova krila. Verjetno ni daleč trenutek, ko se bo kakšno zmajsko krilo odtrgalo in skupaj z junaškim pozerjem zgrmelo v vodo. Večina ljudi namreč ne ve, da so zmaji sestavljeni iz posameznih delov in v notranjosti votli. Izvrstne kiparske in livarske zmajske umetnine prikazujejo fantazijsko bitje, s katerim je povezana daljna preteklost Ljubljane, ki sega v dobo grških mitov.

image
Iz različnih živali sestavljeno bitje, ki je upodobljeno v egipčanskem svetišču, predstavlja eno izmed najbolj razširjenih različic zmajske podobe: krilati krokodilji trup in glava ujede z rogovi.

imageSveti Jurij na konju v viteški opremi je najprej sulico porinil v zmajski gobec, nato pa se je z mečem lotil ranjene pošasti. Po legendi je Jurij pobil zmaja, da je rešil princeso, ki ji je bilo usojeno, da konča v zmajskem žrelu.

Močvirski spopad
Zgodba o Argonavtih, grških junakih, ki so se odpravili na območje Črnega morja iskat zlato runo, je splošno znana. Okoli petdeset jih je bilo, ki so po uspešni pridobitvi zlata na poti domov zapluli v Donavo in naprej v Savo, vse do Ljubljanice, ki jih je vodila do izvirov na Vrhniki. Tam so svojo znamenito ladjo Argo, ki je znala celo govoriti, razstavili na kose in jo pretovorili do morja, kjer so nadaljevali plovbo proti Egejskemu morju. Zgodba je plod domišljije antičnih avtorjev, ki pa v ozadju odseva resnične selitve ljudi in s trgovske stike na območju Balkana in Sredozemlja v bronasti dobi pred več kot 3000 leti. Za nas so Argonavti še posebej zanimivi, saj z njimi še danes povezujemo nastanek Emone, predhodnice Ljubljane in pojav zmaja v grbu. Izobraženi Ljubljančani so si namreč v 17. stoletju izmislili svojo verzijo starodavnega mita: Ko so Argonavti zapluli na obsežno zamočvirjeno območje na današnjem Barju, so tam zagledali ogromnega zmaja. Pogumni Jazon, vodja Argonavtov, je napadel zmaja in ga pokončal. Potem so se za krajši čas ustavili, izsušili del močvirja in zgradili naselje, ki so ga imenovali Emona.

Še več zanimivosti o zmajih si preberi v februarski številki National Geographic Juniorja.

Če te zmaji zanimajo, sodeluj na 10. Juniorjevem likovnem ekonatečaju! Več o zmajskih nagradah ter pogojih sodelovanja najdeš v februarski številki National Geographic Juniorja ali tukaj

Slovenski etnografski muzej in Ljubljanski grad pa pripravljata tudi razstavo Zmaj vseh zmajev, ki bo na ogled v grajskih Kazematah od 25. aprila 2018 dalje.

 

image


Facebook Junior.si

Anketa


Od katerega stoletja dalje ljudje izdelujejo snežake?


Juniorjeva nagradnica


Tukaj izveš imena srečnih nagrajencev.







Slovenija RSS: RSS 2.0
Izdelava spletne strani :: CMS :: Hosting :: SEO NETKO NGJZaložba Rokus Klett                
Oglaševanje
Seznam piškotov