Vstopna stranVsebinaKrižna jama

Križna jama

Besedilo: Marjan Žiberna
Fotografije: Peter Gedei

Slovenija upravičeno velja za izjemno lepo in raznoliko deželo. Raznolik in bogat ni samo svet, ki ga vidimo. Pravo bogastvo se skriva tudi pod zemeljskim površjem. Precejšen del naše dežele ima apnenčasto površje. Takšno torej, da ga je lahko voda raztapljala, v podzemnih jamah pa so iz raztopljenega apnenca prav počasi rasli vsakovrstni kapniki. Ampak res počasi – s hitrostjo okoli enega centimetra na sto let. Kar pomeni, da je kapnik, ki je velik toliko kot ti, rasel kakšnih 15.000 let …

image

Slovenski jamarji so neutrudni raziskovalci temnega podzemnega sveta, vsako leto odkrivajo nove in nove jame. Kakšnih dvajset jih je urejenih za obisk. Ena od njih je svetovno znana Križna jama. Njena posebnost so številna podzemna jezerca. In še več drugih stvari. A pojdimo lepo po vrsti.

Stanovalci iz bronaste dobe
Križna jama se nahaja na planoti Bloke, ki velja za najhladnejše območje Slovenije. Bloke ležijo na pol poti od Cerknice proti Ribnici na Dolenjskem. Tu so čas, voda in apnenec združili moči in nastala je čudovita podzemna jama. Križna jama je dobila ime po cerkvici svetega Križa, ki stoji na hribčku ne prav daleč od vhoda v jamo. Danes vemo, da so jo ljudje obiskovali že pred več tisočletji. Vendar ne zato, ker bi jih zanimale podzemne lepote – temni rovi so jih navdajali kvečjemu s strahom. V jame, natančneje v njihove vhodne dele, so se umaknili pred slabim vremenom in drugimi nevšečnostmi. Tudi v vhodnih delih Križne jame so raziskovalci našli stare sledi ljudi. Odkrili so ostanke lončene posode, stare od 3000 do 4000 let.

imageMedvedja jama
V jamah so se ljudje, ki so jih obiskali, pogosto podpisovali. Tisti, ki so bili v Križni jami že v bronasti dobi, sicer ne, saj niso znali pisati. Se je pa prvi človek na eno od njenih sten podpisal pred skoraj 500 leti. Prvi opis obiska v njej je precej novejši, iz leta 1832. Zanimivo je, da ga je napisal neki Anglež. Le nekaj let zatem sta nastala tudi prvi opis in skica Križne jame. Jama je kasneje zaslovela zaradi svojih nekdanjih prebivalcev. Vendar ne zaradi ljudi, pač pa jamskih medvedov. Ti kosmatinci so bili kar dvakrat večji od rjavih medvedov, ki danes hlačajo po slovenskih gozdovih. V Križni jami so kosmati orjaki živeli iz roda v rod, dokler niso izumrli pred več kot 25.000 leti. Del jame, kjer so jamarji našli več tisoč medvedjih kosti, so poimenovali Medvedji rov. Tu lahko na primer vidiš veliko medvedjo čeljust z zobmi, ki je »vgrajena« v skalo. Odkritje kosti je žal imelo tudi slabe posledice – v jamo so začeli prihajati obiskovalci, ki so ropali kosti in lomili kapnike. Te so potem prodajali pred Postojnsko jamo.

Podzemna jezerca

Že v oddaljeni preteklosti, ko o električnih svetilkah še ni bilo ne duha ne sluha, so se raziskovalci podajali v jame. Pri tem so uporabljali podobne luči kot rudarji v rudnikih. Pred dobrim stoletjem so postale zelo cenjene luči karbidovke, ki so dolgo in zanesljivo svetile. Raziskovalna strast je jamarje tudi v Križni jami gnala naprej. Zanimalo jih je, kaj se skriva za jezercem pri vhodu v Medvedji rov. Leta 1926 se je čezenj s čolnom podal ljubljanski profesor s svojimi dijaki. Pod zemljo so ostali več dni in prodrli globoko v neznane dele jame. Odkrili so tudi podzemno sotočje dveh potokov, ki tečeta po jamskih rovih. V naslednjih letih so jamarji odkrili pomembne dele jame. Sčasoma so odkrili, da v jami živi kar 50 vrst jamskih bitjec. Na svetu ni veliko jam, ki bi bile tako bogate z življenjem. Še pomembnejša pa so bila odkritja podzemnih jezer – skupaj jih je kar 45. Po njih Križna jama slovi kot svetovna znamenitost.


Več o novih odkritjih v Križni jami si preberi v decembrski številki National Geographic Juniorja.

image


Facebook Junior.si

Anketa


Koliko podzemnih jam imamo v Sloveniji?


Juniorjeva nagradnica


Tukaj izveš imena srečnih nagrajencev.