Vstopna stranVsebinaKamenčki iz daljne preteklosti

Kamenčki iz daljne preteklosti

Besedilo: Marjan Žiberna
Fotografije: Mitja Ličar, Tilen Sotler

K razumevanju, kakšno je bilo življenje na našem planetu v daljni preteklosti, nam močno pomagajo fosili. To so okamneli ostanki živali in rastlin, ki so ga nekoč naseljevale. Spoznaj zanimive in raznolike fosilne najdbe iz naših krajev!

image
To spodnjo čeljustnico jamskega leva, ki jo hrani Prirodoslovni muzej Slovenije, so v 19. stoletju našli v Postojnski jami. Jamski lev je živel v odprti pokrajini, kjer je lovil velike sesalce, kot so bili bizoni, konji in jeleni.

Orjaški mamut, redki morski konjiček, drobni ramenonožec
Spomni se na mamuta, čigar okostje so pred skoraj 80 leti našli nedaleč od Kamnika. To je eno najbolje ohranjenih mamutovih okostij v Evropi. Nanj so naleteli, ko so gradili most preko potoka Nevljica. Izkazalo se je, da so nenavadni »štori«, ki so jih ovirali pri delu, mamutove kosti. Šlo je za odraslega samca, ki je živel pred okoli 20.000 leti. Kopijo si lahko ogledaš v Prirodoslovnem muzeju Slovenije v Ljubljani. Originalne kosti so shranjene v posebnih prostorih, saj se bodo le tako lahko še za dolgo ohranile.

V Juniorju smo pred leti pisali o najdbi fosila najstarejšega morskega konjička na svetu, odkritega v Tunjicah pri Kamniku. Ta najdba je v svetu močno odmevala. Pisali smo tudi o Dovžanovi soteski pri Tržiču. Tam so še zlasti bogate najdbe fosilov in živalic, imenovanih ramenonožci. Bili so majhni, podobni školjkam, živeli pa so v starodavnih morjih. Nekateri so živeli pred več kot 300 milijoni let. Torej davno, preden so se pojavili prvi dinozavri.

image
Odlično ohranjeni fosilni ostanki ribe, ki je živela v oligocenu. To je obdobje, ki se je začelo pred 34, končalo pa pred 23 milijoni let. Za katero vrsto gre, si paleontologi še niso čisto na jasnem.

Fosili so kamenčki v mozaiku
To sta le dve od mnogih fosilnih najdb v Sloveniji, ki pomagajo pri pisanju svetovne paleontološke zgodbe. Paleontološke? Ja, paleontološke. Paleontologija je veda, ki proučuje razvoj življenja na našem planetu,pri čemer se najbolj opira prav na fosilne ostanke živali in rastlin. Vsak ostanek pomeni drobcen kamenček v mozaiku našega znanja. Tak kamenček se lahko nanaša na davno preteklost, lahko pa nam pripoveduje zgodbe iz časov, ko so se po Zemlji že potikali naši predniki. Na primer omenjeno zgodbo mamuta. Ali pa zgodbo jamskega leva. Ta velika mačka, ki je bila občutno večja od še danes živečega leva, je živela vEvropi do pred kakšnimi 15 tisoč leti. Ampak ne v jamah, kot bi sklepali iz njegovega imena. Jamski lev je na travnatih prostranstvih sejal strah med čredami konj in bizonov. So pa v podzemnih rovih našli ostanke njegovih kosti. Na stene jam so naši ledenodobni predniki risali tudi njegove slike. Velika zver je v njih vzbujala strah in spoštovanje.

image Hrbtno vretence goveda, ki je pri nas izumrlo pred približno 12.000 leti. Takrat se je končala zadnja ledena doba. Otoplitev podnebja, ki je sledila, temu na mraz prilagojenemu govedu ni ustrezala.

Reportažo s čudovitimi fotografijami si lahko do konca preebereš in ogledaš v januarski številki revije National Geographic Junior.

 

 

 

image


Facebook Junior.si

Anketa


Od katerega stoletja dalje ljudje izdelujejo snežake?


Juniorjeva nagradnica


Tukaj izveš imena srečnih nagrajencev.







Slovenija RSS: RSS 2.0
Izdelava spletne strani :: CMS :: Hosting :: SEO NETKO NGJZaložba Rokus Klett                
Oglaševanje
Seznam piškotov