Vstopna stranVsebinaKako poseben je svet okoli nas!

Kako poseben je svet okoli nas!

Fotografije: Luka Dakskobler / National Geographic Junior (Nastop); Ivan Mitrevski (Ilustracija); Osebni Arhiv (S Šapo, Otroška); Drago Videmšek (Ultramaraton); Domen Pal (Cankar V Stripu)

image
NGJ: Si mladinski pisatelj. Mnogi pravijo, da otroci rajši gledajo filme ali se igrajo na pametnih telefonih, tablicah ... Zato me zanima, zakaj sploh brati knjige?
Žiga: Olala, resno? Zakaj brati? Naštel bi lahko vsaj 98 razlogov. A ker nimamo prostora, naj jih naštejem le nekaj. Le knjiga ima to zmožnost, da te popolnoma prevzame in posrka v zgodbo, da pozabiš na vse, kar se dogaja okoli tebe. Ob tem te tudi kaj nauči, ti nezavedno odpre številna obzorja, obogati besedni zaklad ter pomaga na mnogih področjih. Na primer, kako pridobiti pozornost ali celo osvojiti srce simpatije.
 
NGJ: Se spominjaš svojih najljubših knjig, ko si bil star recimo 9, 10 let?
Žiga: Seveda. To so bili Bobri Janeza Jalna. Krasna knjiga, ki opisuje boj posameznika in edinstvenost narave. Kot navdušenca nad upornostjo, naravo, živalmi in dogodivščinami so me Bobri tako navdušili, da sem jih prebral večkrat. Rad sem bral tudi zgodovinske in pustolovske romane, kot so Vinetu, Z ognjem in mečem, 20.000 milj pod morjem ter seveda domače avtorje, kot so Leopold Suhodolčan, France Bevk, Anton Ingolič ...

NGJ: Tema našega letošnjega likovnega ekonatečaja so zmaji. Ko sem te prosila, da postaneš častni pokrovitelj natečaja, si bil vesel. Menda imaš rad zmaje, kajne? Zakaj? Si jih upodobil tudi v kakšni knjigi?
Žiga: Zmaji so zakon. So med mojimi najljubšimi pravljičnimi bitji. Tudi zato, ker jih ljudje ne razumejo najbolje. Malce se jih bojijo, ne vedo točno, kam z njimi. Pa zato, ker so skrivnostni, nepredvidljivi. In seveda močni, da je joj. Pa še leteti znajo. In da, zmaj seveda nastopa tudi v enem mojem stripu. Tistemu z naslovom Dan, ko je izginil Ljubljanski grad.

NGJ: Zelo rad in zelo veliko gostuješ in nastopaš po šolah. Imaš kakšen zabaven spomin, prigodo s teh obiskov?
Žiga: Šole so zakon. In z leti se je teh nastopov nabralo kar veliko. Zabaven spomin? Veliko jih je. No, zanimivo se mi zdi to, da po nastopih na šolah vedno postanem zelo lačen. Zato sem velik fen šolske malice. In čaja!!

image

NGJ: Že v mladosti so te zelo zanimale ptice, še vedno o njih veliko veš. Kaj te pri njih navdušuje?
Žiga: O, ptice me še vedno zelo zanimajo. In še vedno jih opazujem in spremljam, kolikor mi dopušča čas. Pri njih me navdušujejo sposobnosti, ki jih imajo. Vztrajnost, spretnost pri pletenju gnezd, petje, orientacija ... In to, da so tako skrivnostne. O njih vemo tako malo, naučijo pa nas lahko ogromno.

NGJ: Je z ljubeznijo do ptic povezan tudi tvoj priljubljeni roman za mlade Jastrebov let? Menda je to ena tvojih najljubših knjig?
Žiga: Vsekakor. Ptice, natančneje jastrebi, so bili navdih za moj knjižni prvenec. Ta knjiga je moja prva knjiga, zato mi je zelo ljuba. In jastrebi so zelo zanimive ptice, z edinstveno vlogo v naravi. Zdelo se mi je pomembno, da v knjigi poleg napete kriminalne zgodbe zapišem tudi to in da s tem seznanim mlade bralce.

NGJ: Doma imate belo labradorko Šapo. Kakšna družabnica je, kaj najrajši počneta skupaj? 
Žiga: O, Šapa je labradorka le na videz. V resnici se v njej skriva čisto pravi volk. Zelo je svoja, mestoma tudi divja in nepredvidljiva. In kot takšna mi je zelo všeč. Najraje skupaj tečeva. Po gozdovih in hribih, daleč stran od vseh.

image

NGJ: Si tekač, ultratekač, kar pomeni, da tečeš na dolge razdalje. Skupaj s pisateljskima kompanjonoma si pretekel ultramaraton Zion, stokilometrski tek v nacionalnem parku Zion v ameriški zvezni državi Utah. Skupaj ste o tem napisali tudi uspešno knjigo. Od takrat si pretekel še več ultramaratonov. Zakaj ti je to v veselje?
Žiga: Tek na dolge proge mi je z leti zlezel pod kožo. Težko bi rekel zakaj. Ko se premikam več ur, se enostavno imam lepo in vse se zdi prav. Vse je na svojem mestu, tako, kot mora biti. Takrat se umirim in postanem zelo srečna oseba. Misli in doživetja postanejo tako intenzivna, da je joj. 

NGJ: Včasih tečeš tudi v dobrodelne namene, za zbiranje sredstev pomoči potrebnim. Tudi sicer se rad odzoveš na pobude, s katerimi lahko pomagaš. Se ti zdi pomembno, da skrbimo drug za drugega, za soljudi?
Žiga: To sploh ni vprašanje. Če nekdo potrebuje pomoč, mu pač pomagaš. Tako so me učili in tako čutim. Žal mi je le, da temu ne posvetim dovolj časa.

NGJ: Ena od tvojih zadnjih knjig NK Svoboda se dotika begunske problematike. Pretresljiva zgodba o nenavadnem prijateljstvu med sirskim beguncem Sabijem in slovenskim 15-letnikom Anejem. Kaj je to pretresljivo knjigo – ki je sicer namenjena srednješolcem – navdihnilo?
Žiga: Navdihnili so jo resnični dogodki, ki se še vedno dogajajo. Na svetu je žal vse preveč otrok, ki so begunci in to ne po svoji krivdi. Vse preveč je otrok, ki nimajo svojega doma, tople postelje in jih ne obdaja ljubezen družine. Čisto sami so, prepuščeni vsej krutosti, ki jo premore ta svet. In te ni malo.

NGJ: Po knjigi naj bi posneli tudi film. Kdaj ga lahko pričakujemo?image
Žiga: Režiser Boris Petkovič pravi, da bomo začeli snemati naslednje leto. Juhej!

NGJ: Rad preživljaš čas v naravi, na tekih, ali potepanjih z družino ... A ni dovolj, da imamo naravo samo radi. Če jo želimo tudi ohraniti, moramo zanjo tudi kaj storiti. Misliš, da moramo biti aktivni? Ali naj samo čakamo, da odrastemo in takrat rešujemo stvari?
Žiga: Ne, ne. Biti moramo aktivni. Sam sem aktiven ornitolog že od osnovne šole dalje. O tem, da moramo z naravo ravnati spoštljivo, govori kar nekaj mojih knjig. Kadar le lahko, govorim o tem, kako poseben je svet okoli nas, mi pa ga kar uničujemo. Vsak od nas je lahko aktiven, od malih nog dalje. No, dragi bralec, kaj boš storil danes, da bo svet lepši in čistejši?

NGJ: Naš planet se sooča z mnogimi težavami. Velik problem je onesnaževanje. Zaradi plastičnih odpadkov, recimo, ki jih odvržejo ljudje, umre veliko živali. Že sama količina odpadkov je problem. Ali meniš, da jo lahko zmanjšamo?
Žiga:Težko sem pameten. Seveda je to težava. In rešitev se po mojem nahaja pri vsakem posamezniku posebej. Tudi pri meni. Vedno lahko še dosledneje recikliramo, manj uporabljamo plastične vrečke in večkrat zavihamo rokave ter pospravimo odpadke iz narave. Bralci Juniorja lahko veliko uporabnih nasvetov, kako lepše skrbeti za okolje, najdejo tudi na straneh te revije.

NGJ: Druga težava, globalno segrevanje ali povečanje povprečne temperature na Zemlji, se zdi abstraktna, nekako neotipljiva. Pa v resnici ni tako. Dva preprosta nasveta, ki ju v tej številki priporočamo bralcem se glasita: Jej zelenjavo in pojdi rajši peš! Z obema se z lahkoto poistovetiš, kajne?
Žiga: Absolutno. Vsak mesec prehodim med 200 do 400 kilometri. In pojem čedalje več zelenjave. Zdrave, organske, vzgojene doma. V resnici to niti ni tako zelo težko. Plus, človek se ob tem počuti odlično.

NGJ: Če samo ena vrsta živali ali rastlin izgine z našega planeta, so ogrožene tudi druge, kajti v naravi je vse povezano. Pri nas še vedno lahko vidimo, kako globoko so v ljudeh zakoreninjeni strahovi pred kačami, volkovi, medvedi ... A v resnici so zelo pomembni za ravnovesje v naravi. Sam si medveda tudi že srečal. Kako je bilo? Imaš v rokavu še kakšno srečanje s kakšno »strašno« živaljo?
Žiga: Takšni strahovi se mi zdijo neutemeljeni. In brezvezni. Ponavadi se ljudje bojimo tistega, česar ne poznamo. In res ne vem, zakaj si ne dovolimo spoznati. Medveda sem srečal že večkrat in vsakič sem občutil neizmerno hvaležnost, da je temu tako. Gre za krasno žival, ki se je ni treba bati. Če si previden in se zavedaš, da hodiš po njegovem terenu, je povsem dovolj. Še to. Živali niso strašne. So čudovite in neizmerno zanimive. Vsekakor si želim srečati volka, risa, tudi pumo. Upam, da mi kdaj uspe.

NGJ: Več kot pet let si za našo revijo pisal stripe o Živi iz muzeja, ki smo jih vsi zelo radi brali. Pri založbi Miš so izšli tudi v knjigi z naslovom Zgodovina Slovenije v stripu. Našo revijo dobro poznaš. Kakšna se ti zdi?
Žiga:Juniorja redno prebiram že dolga leta. V njem vedno najdem kaj zanimivega, iskrivega, nenavadnega. To, da sem tudi sam pisal in ustvarjal za Juniorja, je bila zame nepozabna izkušnja. In da ste me povabili na klepet, prav tako. Tako zelo sem ponosen, da bom to revijo zagotovo shranil v tisti predal, kjer hranim najpomembnejše stvari in spomine. Naj živi Junior!!

NGJ:Res je, naj živi! 😊 Hvala, Žiga, za iskriv pogovor!

image


Facebook Junior.si

Anketa


S kakšne razdalje lahko slišiš regljanje žab?


Juniorjeva nagradnica


Tukaj izveš imena srečnih nagrajencev.







Slovenija RSS: RSS 2.0
Izdelava spletne strani :: CMS :: Hosting :: SEO NETKO NGJZaložba Rokus Klett                
Oglaševanje
Seznam piškotov