Vstopna stranVsebinaDobrodošli na otoku lisic

Dobrodošli na otoku lisic

Besedilo: Allyson Shaw
Fotografija: Schafer And Hill / Getty Images

Majhen otoški lisjak pokuka iz svoje podzemne lisičine in ovohava podrast na otoku Santa Cruz, ki leži okrog 30 kilometrov proč od južne kalifornijske obale. Za njim pride brat in lisjaka se začneta igrivo prekopicavati. Zabavo kmalu prekine samica, mladičema očisti dlako po vsem telesu, potem pa ju odpelje, da bi ju naučila pleniti.

Pred nekaj desetletji je živelo na otoku Santa Cruz in še dveh otokih narodnega parka Kanalskih otokov okrog 4000 lisic. Pred kratkim pa so skoraj izginile. Ljudje so spremenili življenjski prostor lisic in ga tako ogrozili, da je bilo leta 1999 na otokih samo še okrog sto lisic.

Znanstveniki so vedeli, da morajo razmere na otokih spet spremeniti, da bi ohranili vrsto, ki ne živi nikjer drugje na Zemlji. Skovati so morali drzen načrt, da bi na otokih spet vzpostavili nekdanje razmere.

image

Porušeno ravnovesje

Lisice na teh otokih, velike kot domače mačke, so bile nekoč na vrhu prehranjevalne verige, hranile pa so se z vsem od žuželk do miši in ptic pa tudi sadja. “Bile so levi Kanalskih otokov,” primerja razmere na otokih Tim Coonan, biolog z ameriške vladne agencije za narodne parke. “Niso imele plenilcev.”

Pred približno 80 leti pa se je to začelo spreminjati. Lisice so prej delile svoj dom z ameriškimi jezerci, ki so se hranili predvsem z ribami, druge ujede pa so odganjali. Toda v 40-ih in 50-ih letih prejšnjega stoletja so se s kalifornijske obale začeli v morje izlivati pesticidi. Morske živali so se zastrupile, sčasoma je strup pomoril tudi ameriške jezerce, ki so plenili ribe. Do 60-ih let ameriških jezercev na otokih ni bilo več.

Ker ameriški jezerci niso več varovali otoka, so se na otokih San Miguel, Santa Rosa in Santa Cruz naselili planinski orli. Drugačni so kot ameriški jezerci, saj plenijo sesalce. Otoške lisice so bile zanje ravno pravšnji plen. V enem samem desetletju so jih skoraj iztrebili.

Lisice so bile na robu izumrtja, rešila jih je lahko samo še hitra sprememba. Znanstveniki z vladne agencije za varstvo narave in drugih agencij so združili moči in skovali izvrsten načrt, da bi rešili otoško lisico.

Nadaljevanje zgodbe bi lahko prebereš v junijski številki revije National Geographic Junior.

image


Facebook Junior.si

Anketa


Najstarejše drevo v Sloveniji je:


Juniorjeva nagradnica


Tukaj izveš imena srečnih nagrajencev.







Slovenija RSS: RSS 2.0
Izdelava spletne strani :: CMS :: Hosting :: SEO NETKO NGJZaložba Rokus Klett                
Oglaševanje
Seznam piškotov