Zvit, pogumen in močan - Martin Krpan

Kaj bi Martin Krpan rekel danes, če bi ga s časovnim strojem lahko povabili na obisk? Čakalo bi ga veliko presenečenj! Tisočletnih meja ni več, sol, ki je bila v njegovih časih velika dragocenost, lahko za drobiž kupiš v vsaki trgovini, naša prestolnica pa se je z Dunaja preselila v Bruselj. Vse se je spremenilo, a duhovita zgodba o silaku z Vrha pri Sveti Trojici je ostala. Letos je stara 150 let.

Maja 1858 je izpod peresa slovenskega pisatelja Frana Levstika nastala povest o Martinu Krpanu z Vrha. Bil je »močan in silen človek«, ki mu ni bilo para, preživljal pa se je s tihotapljenjem soli. No ja, to ne bi bilo nič posebnega, če ne bi koncu zgodbe premagal hudega velikana, Brdavsa. Ker je tako rešil Dunaj pred turško nevarnostjo, mu je cesar za nagrado dovolil nekaj, kar so si Slovenci že od nekdaj želeli: pravico prenašati blago čez meje.

Največji in najglasnejši

Pisatelj Fran Levstik je s Krpanom ustvaril lik, ki je že zdavnaj odvrgel svojo literarno suknjo in postal največji slovenski junak. Doživel je številne odrske upodobitve, kot blagovno znamko ga uporablja vrsta podjetij, kot krajana pa si ga lastijo vsaj tri slovenske občine. Med Slovenci je postal tako priljubljen predvsem zaradi svoje izredne moči, pameti, zvitosti in poguma, ki ga je pokazal v boju z Brdavsom. Prav tako pa cenimo tudi ponos, ki ga je pokazal na dunajskem dvoru. Milan Trobič, ki je družbeno ozadje Martina Krpana raziskoval v svoji doktorski nalogi, pravi: »Krpan je ljudem postal tako všeč, ker je cesarju ob koncu povesti brez strahu povedal svoje. To si je marsikdo na tihem želel storiti tudi sam, pa si ni upal. In Krpan je to povedal zanje!”
Čeprav Levstik o Krpanu govori kot o resničnem človeku, se poznavalci bolj ali manj strinjajo, da gre za simbol Slovenca iz burnega obdobja med 14. in 17. stoletjem.

Krpanova dežela
Notranjska ni samo literarni dom Martina Krpana. Poleg zanimive zgodovine obiskovalca mimogrede začara s svojo slikovito naravo, predvsem kraškimi pojavi. Morda nisi vedel, da je večino naših najlepših jam, presihajočih jezer in naravnih mostov ustvarila reka Ljubljanica, ki izmenično teče nad in pod Krpanovo deželo? Pokrajino prekrivajo tudi največji sklenjeni gozdovi v tem delu Evrope, ki so eno zadnjih domovanj rjavega medveda, volka in risa. Notranjska sicer leži na precejšnji nadmorski višini, zato v poletnih mesecih tod vlada prijetna temperatura, kar so cenili že na dunajskem dvoru. Letoviško mesto je bila včasih celo Postojna, najvišje ležeče slovensko mesto in najvišja točka na progi med Ljubljano in Trstom.

Snežnik (1796 m) je najvišja nealpska gora v Sloveniji, s katere je čudovit pogled tako na deželo Martina Krpana kot na morje v Kvarnerskem zalivu. Obsežno snežniško pogorje je ogromen zbiralnik vode, ki napaja reke, ob katerih se hladijo Ljubljančani, Rečani in Tržačani. Ob vznožju pogorja v Loški dolini stoji grad Snežnik, v katerem so imele plemiške družine lovsko in počitniško rezidenco.

Še več o Martinu Krpanu ter o njegovi deželi, ki ponuja mnogo idej za zanimive izlete, preberi v majskem NG Juniorju.