Besedilo: Tom O’Neill
Fotogarfija: © ISTOCKPHOTO / MICHAEL CHEN
Bum! Pred približno 2000 leti je ognjenik Vezuv oživel. V zrak so se dvignili oblaki plinov, goreče skale so švignile v nebo, iz žrela je bruhal vroč pepel. Ob vznožju je ležalo nesrečno mesto, ki ga je pokrila debela plast pepela. Mesto se je imenovalo Pompeji.
Toda pepel ni bil edina nadloga, ki je doletela mesto. Iz ognjenika je prihrumela poplava vrelega blata in zrak so napolnili strupeni plini. Kilometre in kilometre okrog ognjenika je bilo vse uničeno in kdor ni uspel zbežati iz mesta, ni preživel.
Koščki sestavljanke
Kaj je povzročilo opustošenje? Odgovor je skrit globoko pod zemljo, tam, kjer je središče ognjenika. Tudi Vezuv ni nikakršna izjema.
Zemlja ni tako trdna, kot se na prvi pogled zdi. Njeno površje je sestavljeno iz več plošč – velikih delov zemeljske skorje, ki so skupaj zloženi kot sestavljanka.
Toda plošče niso pri miru, vsaka se namreč premika v različne smeri, včasih pa celo pritiskajo druga na drugo. In prav to se je zgodilo pod Pompeji, kjer se že več milijonov let stikata dve zemeljski plošči.
Vroča točka
Plošče, ki so se trle druga ob drugo pod Pompeji, so ustvarile razpoko na zemeljski površini. Magma, raztaljena kamnina, se je dvigala proti odprtini in izbruhnila na zemeljsko površje. Okrog odprtine so se nalagale plasti pepela in lave – tako imenujemo magmo, ko pride na površje. Plasti so se počasi strjevale in izoblikovale mogočen ognjenik.
Ognjenik, ki nastane iz plasti lave in pepela, se imenuje sestavljeni ognjenik. Zanj so značilna strma pobočja in krater na vrhu. Tudi Vezuv je sestavljeni ognjenik. To pa je samo ena izmed vrst ognjenikov; spet drugi so nastali pretežno iz lave, tretji pretežno iz pepela.
Nekateri od teh ognjenikov bruhajo počasi in lava počasi polzi iz njihovih žrel. Sestavljeni ognjeniki pa eksplodirajo. In prav to se je leta 79 zgodilo tudi na Vezuvu in ustvarilo enega najbolj znanih izbruhov v vsej zgodovini.
Pompeje je dva dni zasipal pepel, ki se je nalagal kot sneg. Na nekaterih mestih je bila plast pepela visoka tudi štiri metre. Istočasno je reka blata drvela po pobočju ognjenika. Pepel in blato sta pod seboj pokopala tako Pompeje kot tudi bližnja mesta.
V oktobrski številki NG Juniorja preveri, kako se je življenje v Pompejih zaradi izbruha Vezuva ustavilo v trenutku. Zaradi tega lahko še danes točno vidimo, kako so živeli prebvalci Pompejev.

Vsebina




