Neverjetni žabji hotel

Biolog Edgardo Griffith se previdno prebija skozi tropski deževni gozd v Panami ter išče žabe in njihov mrest. Samo nekaj kilometrov pred mestom, kjer se nahaja, so skale in listje krasile žabe različnih barv, gozd pa je kipel od njihovega oglašanja. Tu pa Edgardo ne vidi nobenih pisanih žab, slišati je samo šumenje reke. Žabe so izginile. Le kaj se dogaja?

Že desetletja žabe ogroža človek, ki uničuje njihovo naravno okolje, onesnažuje in nelegalno trguje s prostoživečimi živalmi. Zdaj pa žabam grozi še nova in tišja nevarnost. To je posebna gliva, ki pri dvoživkah povzroča bolezen hitridiomikozo in je v večini primerov smrtna. Žaba ima več možnosti, da se na avtocesti izogne tovornjakom, kot da ubeži tej bolezni. To pa zato, ker se ta gliva naseli v rekah in potokih, ki so za žabe priljubljeno zatočišče. Gliva napade njihovo občutljivo kožo in žaba se dobesedno zaduši, ker diha tudi skozi vlažno kožo. Strokovnjaki predvidevajo, da na krajih, kjer se razširi gliva, pogine kar 80 odstotkov žab.

Dobra novica pri tem pa je, da je hitridiomikozo lahko pozdraviti. Žabe je treba samo potopiti v kopel proti glivam – deset minut na dan v času desetih dni – in žabe se pozdravijo. Kje pa znanstveniki pomagajo žabam? V žabjem hotelu, seveda!

En žabji skok od izumrtja
Ker se gliva širi na svoji uničevalni poti po Srednji Ameriki, znanstvenike skrbi, da bo 200 vrst dvoživk na tem območju izumrlo. Da bi jih rešili, so znanstveniki iz živalskih vrtov Združenih držav Amerike priskočili na pomoč Griffithu ter ustanovili center za pomoč dvoživkam El Valle Amphibian Conservation Center v živalskem vrtu El Nispero v El Valle de Antón. »Naš cilj je pobrati in zaščititi toliko panamskih vrst žab, kot je le mogoče,« pravi Bill Konstant iz živalskega vrta v Houstonu v ameriški zvezni državi Teksas, ki je prav tako pomagal pri akciji.
Na žalost pa se je gliva po Panami razširila hitreje, kot so pričakovali.

Ko so biologi spoznali, da se bo razširila v nekaj mesecih in ne v nekaj letih, so pohiteli, da bi rešili kar največ vrst.
Znanstveniki so rešili skoraj 300 žab, vendar niso vedeli, kam naj jih nastanijo, kajti živalski vrt še ni bil pripravljen. Takrat pa jim je prostor ponudil lokalni hotel. Z biologi, ki so skrbeli za vsako njihovo muho, so žabe uživale v popolni postrežbi. Oskrbniki so dnevno čistili akvaterarije in menjali rastline. Na novo prispele žabe so uživale v posebnih kopelih, s katerimi so se znebile gliv. Obroki so bili sveži, tako sveži, da bi hrana lahko skočila s krožnika. (Žabe jedo predvsem žive žuželke.) Po celem dnevu dela z žabami so biologi še iskali žuželke, da so dvoživke lahko nahranili.

Kako nameravajo znanstveniki rešiti žabe pred glivo v prihodnje, pa preveri v aprilski številki NG Juniorja!

ALI VEŠ?
Lansko leto je bilo razglašeno za leto žabe. Akcija ohranitve žab se je imenovala Žabji alarm, pridružil pa se ji je tudi Živalski vrt Ljubljana. Za ohranitev ene vrste žabe je treba zbrati 100.000 evrov. V Ljubljani so s prostovoljnimi prispevki obiskovalcev zbrali 2100 evrov, vsi živalski vrtovi v Evropi pa 590.000 evrov. Ta denar so namenili programom (kot je ta v članku), ki za ohranitev dvoživk potekajo v Srednji in Južni Ameriki.