Vse za dober posnetek

Fotograf Joel Sartore ni strasten hribolazec, toda vsak človek bi ob ogledu njegovih fotografij mislil, da je. Ko opravlja svoje delo, se znajde v divjih krajih. Fotografiral je divjino severne Aljaske in težko dostopne pragozdove Južne Amerike.

»Sovražim gore,« pravi Sartore. »Niti hribov ne maram, pa tudi stopnice mi niso pri srcu.« Po njegovem mnenju bi morale biti strme gorske poti označene z opozorilom: »Debelušnim fotografom prehod prepovedan.«
Zakaj torej Sartore obiskuje takšne kraje in se izpostavlja nevarnosti? Obožuje divjino. Upa, da bodo njegove fotografije ljudi ganile, da jim ne bo vseeno za določene živalske vrste in to, kar se z njimi dogaja. Fotografiranje je njegova strast.

V nevarnosti na Aljaski
Na Aljaski se je Sartore približal tako majhnim kot velikim bitjem. Na Severni strani, kot domačini preprosto imenujejo divjino severne Aljaske, so nebo prekrivali roji komarjev. Sem ter tja so se spustili niže. Sartore je želel pokazati, koliko žuželk ga je obdajalo, zato je storil nekaj nenavadnega.
»Sezul sem si čevlje in nogavice,« nam je povedal. Komarji so ga napadli, saj so iskali kri. »Ni dolgo trajalo.« Predstavljaj si, da niti trzneš ne, medtem kot te zbada na ducate drobnih žuželk. Še več ur ga je srbelo, a mu za to ni bilo mar. Najpomembneje je bilo, da je napravil dober posnetek.

V septembrski številki NG Junior preberi kako zanimiv pa tudi nevaren je poklic fotografa, ki dela za National Geographic.