Vrnitev volkov

Volkovi so že skoraj izumrli, zdaj pa se na nekaterih območjih Združenih držav Amerike ponovno pojavljajo. Ali gre za veliko vrnitev?

Verjetno poznaš pravljico o Rdeči kapici. Volk požre babico – in skuša pomalicati tudi njeno vnukinjo! Zaradi takšnih zgodb so volkovi na slabem glasu. Pa si to res zaslužijo?
Nekoč so bili ljudje prepričani, da so volkovi hudobni. Bali so se jih in jih sovražili, za kar so imeli več razlogov: volkovi so plenilci, s svojimi čeljustmi lahko zdrobijo kosti in celo pokončajo losa. Dejstvo pa je, da v resnici redkokdaj napadejo človeka. Zdaj že marsikdo ve, da so volkovi pomemben del narave.
V večini ameriških združenih držav so volkovi ogroženi. Ponekod jim ljudje pomagajo, da bi se njihovitropi znova povečali. Mogoče bo po teh deželah kmalu spet odmevalo volčje tuljenje.

Ljudje proti volkovom
Volkovi so največji divjinski člani pasje družine. Pred davnimi časi so naseljevali večino Severne Amerike in Evrope. V razbeljenih mehiških puščavah so zalezovali jelenjad. Po ledeni Arktiki so lovili severne jelene.
Zapleti z volkovi so se pričeli, ko so belci prvič prispeli v Ameriko. Volkovi so občasno napadali živino, na primer govedo in drobnico. Plenili so tudi jelene in druge divjinske živali, ki so jih ljudje lovili za hrano in kožuhe. Zaradi tega so se naseljenci teže preživljali in so hoteli volkove iztrebiti. Ubijali so jih s puškami, lovili s pastmi in zastrupljali. Za pobijanje volkov so celo podeljevali nagrade.
Lahko si predstavljaš, da so bili volkovi ogroženi. Do leta 1940 jih je v Združenih državah, razen na Aljaski, ostala le še peščica. Preživelo je samo približno 300 volkov, ki so vsi živeli v severnem delu zvezne države Minnesota.
Preživetje v divjini je vedno izziv. Volkovi se s temi izzivi spopadajo tako, da lovijo v skupinah, ki se imenujejo trop ali krdelo. Skupaj lovijo in si delijo hrano; tako člani tropa laže preživijo.

Tuljenje in zavijanje
»Trop volkov spominja na človeško družino,« meni znanstvenik L. David Mech. »Trop sestavljata dva odrasla partnerja in njuni mladiči. Odrasla samec in samica sta glavna, kar velja tudi pri ljudeh, saj so starši glava družine.«
Mech že ve, o čem govori, saj preučuje volkove že več kot 50 let. Spoznal je, da imajo volkovi in ljudje marsikaj skupnega.
Kakor se ti pogovarjaš s člani svoje družine, se tudi volkovi sporazumevajo med seboj. Kako? Eden od načinov je telesna govorica. Mladič morda poliže odraslega po gobcu, s čimer mu sporoči, da je lačen. Takrat odrasli volk izbljuva nekaj hrane. Fuj! Verjetno se tebi obrača želodec, lačen volk pa se tako okrepča.
Volkovi se sporazumevajo tudi na drug, bolj znan način – tulijo. Mech pravi, da se s pomočjo tuljenja najdejo, kadar se njihove poti razidejo. Na ta način tudi drug drugemu sporočajo, kdaj nastopi čas za lov. Včasih se zberejo tik pred lovom in tulijo. Vse skupaj spominja na ekipno spodbujanje pred začetkom tekme.

Več o volkovih ter njihovem življenju preberi v novembrskem NG Juniorju.