Volkovi naših gozdov

Po dolgoletnem zatiranju se volkovi vračajo tudi v Sloveniji. Mlada volkulja Tina je lansko leto celo prišla do praga Ljubljane. Jim bomo pustili, da ostanejo in vrnejo naravno ravnovesje v naše gozdove?

Skoraj iztrebljeni
Tako kot v Severni Ameriki so volkove v Sloveniji ljudje nekdaj močno preganjali. Streljali so jih s puškami, zastrupljali, lovili v pasti, pobijali mladiče v brlogih. Pred tridesetimi leti so bili volkovi pri nas na robu izumrtja. Le malo je manjkalo pa bi za vedno izginili, tako kot se je zgodilo drugod po Evropi.
Preživeti je uspelo le dvema tropoma v najglobljih dinarskih gozdovih pod Snežnikom in na Kočevskem. Tudi njim bi se slabo pisalo, če se ljudje počasi ne bi začeli bolje zavedati pomembne vloge, ki jo imajo volkovi v naravi. Najprej je država prenehala plačevati nagrade za ubijanje volkov. Nato je leta 1993 volk v Sloveniji postal zavarovana živalska vrsta.

Volkulja Tina
Do sedaj nas je največ naučila volkulja Tina. Tina se je po naključju ujela v past za risa, ko je bila stara 5 mesecev. Opremili smo jo z GPS ovratnico z oddajnikom. To nam je omogočalo, da smo lahko natančno spremljali njeno gibanje.
Prve mesece se je večino časa zadrževala ob brlogu v manjši kotlini na Notranjskem. Takrat se je veliko igrala z drugimi mladiči. Jeseni pa se je že pridružila očetu in mami ter starejšim bratom in sestram na dolgih pohodih po gozdovih okoli Snežnika, Postojne in Cerkniškega jezera. Naučila se je tudi loviti in postala pomemben član v tropu.
Vsak volk mora sčasoma zapustiti trop, v katerem se je skotil. Ko odide, se nekaj časa sam potepa po širnih gozdovih. Išče si svoje lovišče in družico, s katerim bosta ustanovil svoj trop in vzredila mladiče. Tako je spomladi svoj rodni trop zapustila tudi Tina. Takrat je bila stara komaj slabo leto. Za takšen podvig je bila še precej mlada. Večina volkov namreč odide, ko so stari dve ali tri leta.

Več o volkovih na slovenskih tleh preberi v novembrski številki NG Junior.