Besedilo: Meta Krese
Fotografije: Arne Hodalič
“Že tukaj? Kdaj sta pa vstala?” me zanima.
“Nimam pojma. A misliš, da imam čas še na uro gledati?” me takoj utiša Santos. Očitno mu ni do pogovora z menoj. Mlajšemu bratu Davidu je nekoliko nerodno zaradi Santosove odrezavosti, zato doda: “Poglej! Od doma do solin sva hodila vsaj eno uro, zdaj morava pripraviti še 14 bazenov za žetev soli, nato pa se vrniti domov ... Razumi, da nama ni do pogovora. In še nedelja je.”
Čeprav se je sonce komaj dvignilo, je že peklensko pripekalo. Soline so 3200 m visoko, v Andih, v perujskih gorah, kjer so temperaturne razlike med dnevom in nočjo nekaj povsem običajnega. Santos in David bosa stojita v bazenu v ledeni vodi, ki se je še vedno drži nočni mraz. Zdaj ju molče opazujem. Njune kretnje so premišljene, skoraj počasne. Po debeli skorji soli, ki prekriva gladino vode v nizkem bazenu, hodita s trdim, a spet ne pretrdim korakom toliko časa, da se skorja zdrobi in pomeša z vodo. Snov, ki zdaj tudi po obliki že spominja na sol, ki jo dodajamo hrani, z dvema deščicama previdno porivata na kup. Ko odkrijeta vrhnjo plast, snežnobelo sol previdno odneseta na rob bazena. Ta sol je najbolj dragocena. V naslednji, nekoliko rdečkasti plasti soli, je že slutiti sledove blatnega dna bazena. Zadnja plast pa je že umazano rdeče barve. Za to sol bodo starši dobili zelo malo denarja, če jo bo sploh kdo hotel kupiti.
David in Santos ponavljata gibe, ki sta se jih naučila od svojih staršev, oni od svojih staršev in še ti od … Pravijo, da se zgodovina tu prenaša z ustnim izročilom in o solinah ni zares nobenega starega dokumenta, da so sistem solin postavili Španci pred več kakor 400 leti. Španski osvajalci so ‘slani’ potok speljali v bazene in njune prednike Inke naučili pridelovati sol. A ‘slanega’ izvira niso odkrili Španci. Znanstveniki domnevajo, da so sol, ki se je nabirala na bregovih tega potoka, že tisočletja prej pobirali okoliški prebivalci. Najbrž so jo tudi drago prodajali, saj je bila včasih, ko so potovanja trajala dolgo časa, v teh krajih pravi zaklad. Morje je namreč daleč za težko prehodnimi gorami.
Te zanima kako izgledajo šolski dnevi Davida in Santosa? Preveri v januarskem NG Juniorju.

Vsebina




