V zavetju smejoče se hišice

Si v stiski? Ti kdo teži? Ne najdeš ključev? Se na poti iz šole bojiš hudega psa? Poišči pomoč! V UNICEF-ovih varnih točkah ti bodo vedno prisluhnili in pomagali.

Varna točka je prostor, kamor se lahko zatečeš, če se na mestnih ulicah znajdeš v kakršnih koli težavah. V enajstih slovenskih mestih imamo več kot 200 takšnih točk. Nahajajo se lahko v različnih lokalih ali ustanovah: knjižnicah, knjigarnah, frizerskih salonih, cvetličarnah, lekarnah, mladinskih centrih, celo na avtobusni postaji in v Državnem zboru. Vse so si podobne v tem, da imajo na vratih modro nalepko s smejočo se hišico. In da so v njih ljudje, ki želijo in znajo pomagati. A vse varne točke tega sveta ti ne morejo pomagati, če zanje ne veš ali si vanje ne upaš vstopiti. Da bi ti jih predstavili, smo obiskali štiri zanimive sogovornike ...

Dr. Ivan Škoflek in Alja Otavnik, Unicef

Na Unicefu sem najprej srečala dva iskriva sogovornika. Alja Otavnik je zgovorna in energična gonilna sila projekta Varnih točk, dr. Ivan Škoflek pa ji s svojim strokovnim znanjem in dolgoletnimi izkušnjami stoji ob strani in je, kot v smehu pristavi, “angel varuh projekta”. Kako zavzeto opravlja svojo nalogo pove tudi to, da celo na svojem avtomobilu nosi nalepko Varna točka!

Ko ni rojstnega dne ...
Najprej me je zanimalo, kakšne so najbolj običajne situacije, ko se otroci znajdejo v stiski? “Najpogosteje gre za medvrstniško merjenje moči”, odgovarja dr. Škoflek, “ali za grožnje, izsiljevanje močnejših vrstnikov. To se lahko dogaja že na šolskih hodnikih, najpogosteje pa na poti iz šole.” Seveda je za otroka huda stiska tudi, če se izgubi, je priča kaznivemu dejanju, če se ne razume s starši ali pa odrasli nad njim kakor koli kažejo svojo premoč. Alja nam takoj postreže z zgovornimi primeri iz prakse: “V Varni točki se je recimo oglasila deklica, ki se na poti iz šole ni upala mimo hudega psa, in jo je prostovoljka iz Varne točke pospremila. V Novi Gorici je točka, kamor otroci hodijo delat domače naloge. Neka deklica se je na Varni točki oglasila z nenavadno prošnjo, če lahko tam praznuje rojstni dan, kajti doma – zaradi neurejenih odnosov – to ni bilo mogoče. Na prvi pogled simpatična prošnja je v resnici zelo žalostna. Kdo od nas se je kdaj znašel v podobni situaciji?” se upravičeno sprašuje Alja.

Ko družina razdružuje
Dr. Škoflek nam poskuša razumeti to dekličino težavo in pojasni, da otroci danes prihajajo v stisko iz dveh vrst družin. “Lahko gre za družine, kjer odnosi niso urejeni, kjer se med seboj ne razumejo in kjer družina preprosto ni varno mesto. Veliko pa je tudi družin, kjer za otroke preprosto ni časa ali pa družina nima navade, da bi se otrokom posvečala.” Zdaj mi je jasno, zakaj otroci v varnih točkah pogosto iščejo zgolj pozornost, tako kot v eni izmed ljubljanskih cvetličarn, kamor hodijo kazat svoja spričevala ...
Alja in dr. Škoflek vodita tudi izobraževanje za prostovoljce, katerih naloga je, da znajo otrokom na varni točki prisluhniti in svetovati. Zdaj jih je že 500! Vsi se za to delo odločijo preprosto iz veselja pomagati otrokom, ali kakor pravita moja sogovornika –“iz srca”.  Zato nadaljujemo raziskovanje in se odpravimo na obisk k dvema srčnima prostovoljkama ...

Bedita Mlinar, vodja otroškega oddelka v Knjigarni Konzorcij, Ljubljana

Gospo Bedito najdemo v njenem čudovitem delovnem okolju – sredi množice pisanih knjig, otroških ilustracij in literarnih junakov. V prostoru kar prasketa od udobnosti in prijaznosti, v veliki meri je tako prav zaradi naše sogovornice, ki je tu zaposlena že 26 let! Poleg tega, da zna za vsakega mladega bralca najti pravo knjigo, ima tudi velik posluh za stiske svojih obiskovalcev. “Že v preteklosti sem s pomočjo drugih slovenskih založnikov zbirala knjige in jih pošiljala otrokom v Afriko, pomagala sem beguncem – otrokom, ki so morali zaradi vojne zapustiti svoje domove in so se v Sloveniji le stežka znašli. Ti otroci so tako rekoč odraščali na našem oddelku, “ se spominja gospa Bedita. Zanjo odločitev, da si knjigarna pridobi naziv Varne točke, sploh ni bila nobeno vprašanje, saj je bila varna točka, še preden je dobil UNICEF-ov naziv! Mladi ji zaupajo, veliko se pogovarja z njimi. “Otroci pridejo sem”, mi pripoveduje z globokim in odločnim glasom, “tudi da se umaknejo, da imajo mir, kajti cesta je nevarna. Nevarna pa postaja tudi šola, veliko je medvrstniškega nasilja in mislim, da bi najprej šola morala postati varna točka ,” pove svoje mnenje.
Toda drobna rdečelasa gospa nam razodene še eno veliko skrivnost. Tistemu, ki bere, se bo lažje izogniti stiskam, kajti knjige nam lahko pomagajo razumeti in razrešiti marsikatero težavo. Tudi v najstniških letih, ko se otroci in starši radi skregajo, ko zmanjka besed, v družini, ki bere, ostane ena dragocena vez – in to je branje.

Polonca Strniša, Adriatic Slovenica, Kranj

Našo zadnjo prostovoljko najdemo v Kranju. Gospa Polona je zaposlena v zavarovalnici Adriatic Slovenica, ki je eden od glavnih sponzorjev Varnih točk. Projekt in njegovo širitev podpirajo že četrto leto. Zavarovalnica se je v mrežo Varnih točk vključila s svojimi 9 poslovnimi enotami in zaposlenimi, ki v projektu sodelujejo kot prostovoljci po vsej Sloveniji. “Pri nas smo ponosni, da lahko sodelujemo v projektu, saj je skrb za večjo varnost naše poslanstvo,” z navdušenjem pripoveduje gospa Polona. Dodaja tudi, da v njihovi hiši in poslovalnicah vsi zaposleni vedo, zakaj imajo modro nalepko in kaj morajo storiti, če se k njim zateče otrok. Sama se je za prostovoljstvo odločila, ker je mati dveh otrok in se ji zdi pomembno, da odrasli otrokom zagotovimo varno otroštvo. Kakšnih hudih primerov sicer niso zabeležili, pa tudi sicer imajo srečo, saj v Kranju deluje Škrlovec – dnevni center za mlade in družine, kamor z vseh Varnih točk usmerjajo otroke. To je najbolj obiskana točka v Kranju in šolarji jo dobro poznajo. Gospa Polona – tako kot vsi drugi sogovorniki – meni, da je o Varnih točkah treba govoriti čim več. Pravica vsakega otroka namreč je, da ima ljubeče starše, njegova dolžnost pa, da starše upošteva in spoštuje ... In kaj bi gospa Polona svetovala otroku v stiski, ki si ne upa vstopiti v Varno točko? “ Naj te ne bo nič strah, saj nismo bavbavi! Tam, kjer je nalepka Varne točke, so dobri ljudje, ki so ti pripravljeni pomagati, te sprejeti in ti svetovati.”