Upanje za mačjo pando

Izmuzljiva mačja panda zamahne z repom in se zvije v kepo. Puf! Skrije se tako kot Harry Potter pod čarobnim plaščem. Zdaj je videti kot izboklina na deblu sredi meglenega gorskega gozda.

Zaščitnik živali Brian William je mesec dni pohajkoval po himalajskih gorskih poteh. Prav nič čudnega ni, da je srečal manj teh kot rakun velikih živali, kakor bi jih ti v enem popoldnevu v živalskem vrtu. »V divjini redko naletimo nanje, zato se vsakega posebej živo spominjamo,« pojasnjuje Brian Williams.

Mačja panda tehta okrog 5,5 kilogramov in je izredno ljubka – od belih čopkov na vrhu uhljev pa do repa s svetlimi in temnimi krogi. Kadar ne drema na drevesu v obliki kepe, se oprijema bambusovih vej in žveči nežne vršičke ter listje.

Na žalost so ti ljubki prebivalci bambusovih gozdov ogroženi. Če jim ne bomo kmalu pomagali, bodo morda izginili za vedno.

Izgubljeni otoki

Mačja panda živi v hladnih, meglenih bambusovih gozdovih, ki do tri kilometre visoko poraščajo vznožja najvišjih gora na svetu. Vrsta se je pred davnimi časi prilagodila takšnemu okolju. V zasneženih zimah sta gost kožuh in košat rep dobra toplotna izolatorja. Telo je grajeno tako, da lahko pleza tudi po tankih vejah, zato laže pobegne leopardom, psom in divjim lovcem, ki mačje pande lovijo zaradi mehkega kožuha. Mačja panda ima tudi šesti prst, podoben palcu, s katerim se oprijema stebel bambusa, njenega glavnega vira hrane.

Domovanje mačje pande je bilo umaknjeno in varno. Danes se v njeno bližino naseljuje vse več ljudi, ki izsekavajo gozdove, saj potrebujejo obdelovalne površine in kurjavo. Raziskovalci ocenjujejo, da se je življenjski prostor mačje pande v zadnjih dveh desetletjih zmanjšal za 50 odstotkov. »Gozdovi, kjer živijo mačje pande, so bili nekoč med seboj povezani, danes je to drugače, in posamezne mačje pande samevajo,« ugotavlja Miles Roberts, strokovnjak za divjinske živali iz živalskega vrta National Zoo v mestu Washington. »Predstavljaj si, da mačje pande živijo na osamljenih otočkih in nimajo dostopa drug do drugega.«

Vsak dan pojedo veliko bambusa – do 30 odstotkov lastne telesne teže – in vsak posameznik potrebuje okrog 5 kvadratnih kilometrov gozda. Ker je gozda vse manj, mačjim pandam zmanjkuje prostora – in hrane. »V pasti so,« razlaga Miles Roberts.

Več o teh ljubkih živalicah preberi v septembrski številki NG Juniorja.