Slep človek in njegov pes vodnik vstopita v prodajalno. Slepi zgrabi psa za glavo in mu jo začne obračati na vse strani. »Želite?« vpraša prodajalka. Slepi odvrne: »Samo gledam, hvala.«

Kadar povem ta vic, so ljudje včasih malce v zadregi. Verjetno si mislijo, da slepi ljudje ne bi smeli stresati takšnih šal. Takole bom rekel: če se človek ne more smejati na svoj račun in s tem pokazati, da sprejema, kar mu je bilo dano, potem ne more zadovoljno.
Nikoli ne obračam glave svoje Twyle, psa vodnika. To je samo vic, saj psi vodniki ne ‘gledajo’ namesto svojega lastnika. V resnici pa mi je Twyla v večjo pomoč, kot si sploh lahko predstavljate. Pomaga mi prečkati cesto in me ustavi, če se bliža avto. Z njeno pomočjo obidem ovire na pločnikih in v natrpanih šolskih hodnikih. Po njeni zaslugi grem lahko kamor koli in lahko počnem, kar se mi zljubi. Twyla je moja spremljevalka in prijateljica, z njo se lahko pogovorim, kadar imam vsega skupaj dovolj.
Pravzaprav sva partnerja.

Moj osebni superjunak
Ne spominjam se časov, ko sem še videl. Pri treh letih so odkrili, da imam tumor na možganih, ki pritiska na optični živec. Postopoma sem oslepel. Najprej sem hodil s palico, ki pa so včasih nerodne. Prvega psa vodnika sem dobil pri 11 letih. Pred približno letom in pol pa sem dobil Twylo.
Marsikdo misli, da Twyla prečka cesto, ko zagleda zeleno luč. Pa ni tako. Jaz ji dam povelje. Ko prispeva na rob ceste, moram poslušati promet. Ko je čas, da prečkava cesto, ji dam povelje. Če je na pločniku kolo ali druga ovira, je naloga Twyle, da me pelje okrog ovire.
Ljudje sprašujejo, ali ves čas trepetam pred tem, da bi stopil v luknjo sredi pločnika. Sploh ne. Zaupati moram psu. Če Twyla začuti, da ji ne zaupam, postane živčna in pozabi tisto, kar so jo naučili. Zato ji moram zaupati.
S Twylo sva sodelavca. Ve, v kateri razred me mora kdaj peljati. Če grem kam drugam, ji moram dati ustrezno povelje. Če rečem ‘desno’, ko še nisva pri stičišču hodnikov, Twyla takoj pomisli: »Dobro, zavila bom, ko bova prispela do hodnika.« V nasprotnem primeru bi se zaletel v omarice na steni.

Kadar vidiš človeka s psom vodnikom …
- Če je pes pripet s povodcem, kakršnega ima Twyla, veš, da ‘’dela’’. Zato ga upoštevaj in z njim ravnaj spoštljivo.
- Če želiš psa božati, najprej za dovoljenje vprašaj lastnika.
- Psa ne hrani.
- Psa nikar ne draži ali preusmerjaj njegove pozornosti.
- Osebi, ki ima psa vodnika, lahko ponudiš pomoč pri prečkanju ceste tako, da ji ponudiš roko v oporo. Nikar pa je ne zgrabi za roko in odvleci čez cesto!

Več o Twyli, Matthewu Cooperju ter nejgovih hobijih, kot je golf, preberi v oktobrski številki NG Juniorja.