Vstopna stranVsebinaArhiv

Slastna zgodba o čokoladi

Besedilo: Maja Babič
Fotografije: Iztok Bončina

Čokolada! Dovolj je, da preberemo ali slišimo to zapeljivo besedo in že se nam v ustih nabere slina. In kako se nam šele zasvetijo oči, ko naredimo požirek goste, vroče čokolade ali ugriznemo v dišečo, slastno čokoladno tortico.

Grenki začetki
Zgodba o čokoladi se prične pred približno 500 leti. Takrat je slavni raziskovalec Krištof Kolumb prinesel iz Amerike v Evropo nekaj kakavovih semen. Evropejci pa so jih le začudeno gledali in se spraševali, kaj bi s temi zrni pravzaprav lahko počeli.  Njihovo uporabno vrednost je spoznal šele vojskovodja po imenu Hernán Cortez.

image

Bil je španski osvajalec, ki je s svojimi vitezi priplul na obalo današnje Mehike. V tej deželi sta takrat živeli ljudstvi Majev in Aztekov. Izročilo pravi, da ga je na svojem dvoru sprejel azteški vladar Montezuma. Ponudil mu je lično okrašeno skodelico, do vrha napolnjeno s čudno, rjavkasto tekočino. Pravila gostoljubja so narekovala, da gost neznani napitek vsaj poskusi. Cortezu se je nenavadna pijača zazdela nekoliko grenkega, vendar prijetnega vonja. Že po nekaj požirkih ga je obšel poživljajoč občutek. Vprašal je prevajalca, kako se pijača imenuje, in ta mu je odgovoril»šokolatl«. Iz tega azteškega izraza je pozneje nastala naša beseda čokolada.

Dišeča novost se je kmalu razširila po vsej stari celini. Zaradi visoke cene so si jo najprej lahko privoščili le premožni ljudje, ki so se radi obdarovali s čokoladnimi kolački. Najprej so jo pripravljali le kot okusen napitek, postopoma je postala dodatek pecivu, ruladam in tortam. Čokoladne tablice, kakršne poznamo danes, pa so pričeli izdelovati šele precej pozneje.

Od kakavovega zrna do čokolade
Danes lahko vsakdo v najbližji trgovini kupi tablico temne, bele ali mlečne čokolade. imageVendar je pot, ki jo čokolada “prehodi” do prodajaln, zelo dolga in zapletena. Prične se v tropskih krajih Južne Amerike, Afrike ali Azije. Tam raste drevo, ki mu pravimo kakavovec. Obrodi približno 40 rdečkastih sadežev podolgovate oblike, ki tehtajo tudi do enega kilograma. Ko sadež razpolovimo, se nam razkrije bel ovoj, v katerem se skrivajo mandljem podobna kakavova semena. Semena v nadaljnjem postopku sušimo, stiskamo, pražimo,meljemo in predelujemo v kakav ter najrazličnejše čokoladne izdelke. Nekoč so bila semena celo tako dragocena, da so ponekod veljala kot plačilno sredstvo. V srednjeameriški državi Nikaragvi si za 10 kakavovih zrn lahko dobil zajca, za 100 zrn pa je bilo že mogoče kupiti sužnja.

Slovenska tovarna čokolade
Verjetno poznaš in se tudi sladkaš z nekaterimi okusnimi vrstami čokolade. Znane čokolade, ki prihajajo k nam iz tujine, so na primer Milka, Kinder čokolada ali Dorina. V Sloveniji pa je med najbolj priljubljenimi čokolada Gorenjka. Letos mineva že 92 let, odkar so v majhni gorenjski vasici Lesce izdelali prve slastne čokoladne tablice.

image

Gospa Alenka Košir, vodja proizvodnje v Gorenjki, nam je zaupala, da v tovarni že dolgo ne izdelujejo več samo čokolade, temveč tudi mnogo drugih slaščic: čokoladne rezine, rulade, pralineje, čokoladno sadje … Tako kot že desetletja, pa je še vedno najbolj priljubljena njihova velika mlečna čokolada z lešniki. Kaj misliš, koliko čokoladnih ploščic vsako leto proizvedejo v Gorenjki? Če bi vse ploščice, ki jih v tovarni izdelajo v enem letu, zložili eno vrh druge, bi presegle višino 100 km. Segale bi vse do vesolja!

Slastno zgodbo o čokoladi do konca preberi v majski številki National Geographic Juniorja!


image


Facebook Junior.si

Anketa


Mačji panda ali rdeči panda sodi med:


Juniorjeva nagradnica


Tukaj izveš imena srečnih nagrajencev.







Slovenija RSS: RSS 2.0
Izdelava spletne strani :: CMS :: Hosting :: SEO NETKO NGJZaložba Rokus Klett                
Oglaševanje
Seznam piškotov