Imajo moč, da ti odrežejo košček sreče.

Ob besedi »škarje« verjetno najprej pomisliš na tiste male škarjice za papir, ki jih med poukom likovne vzgoje vedno znova iščeš v žepih šolske torbe. Ali pa se spomniš frizerskih škarij ter tistih, ki jih vsake toliko uporabiš za striženje nohtov. Pa veš, da obstaja še cel kup drugih škarij?

Mama morda uporablja kuhinjske škarje, ki so tako močne, da lahko režejo celo kosti, kar pri pripravi mesnih dobrot pride še kako prav. Z njimi lahko treš tudi orehe ali celo odpreš konzervo. Kakor konzervo tudi gasilci odprejo avtomobil, kadar zaradi prometne nesreče v zviti pločevini ostanejo ponesrečenci, in sicer s pnevmatskimi škarjami. Velike in zelo močne so tudi različne vrste škarij, ki jih uporabljajo v industriji. Dedek bi se verjetno spomnil še škarij za striženje ovc ali za prirezovanje stenja pri svečah, babica pa tistih, ki jih je uporabljala za kodranje las, ali onih za raztezanje rokavic. Če te zanima, kako so videti, se oglasi v Slovenskem etnografskem muzeju, kjer si lahko ogledaš vse naštete vrste škarij.

V muzejih in nekaterih starih hišah hranijo tudi posteljne škarje. Te so v 18. in 19. stoletju zatikali ob notranji rob posteljnih stranic. Po obliki so bile bolj kakor škarjam podobne šestilu in pogosto so bile poslikane z različnimi motivi, največkrat s cvetlicami. Naloga posteljnih škarij je bila, da napenjajo za robove zatlačeno posteljnino.

Posteljne škarje na fotografiji so iz leta 1846. Uporabljale so se zato, da posteljnina ni zlezla iz postelje, imele pa so tudi okrasno funkcijo. So iz Podkorena na Gorenjskem. 

Več o škarjah in škarjicah preberi v februarskem NG Juniorju.