Vstopna stranVsebinaArhiv

Buče? Ah, ne. Prešce!

Besedilo: Andreja Čokl
Ilustracija: Bojan Jurc

Ko se s tvojimi vrstniki pogovarjam o praznikih pozne jeseni, beseda hitro nanese na noč čarovnic. Kot pravi junior ali juniorka pa gotovo veš, da Slovenci 31. oktobra praznujemo dan reformacije,
1. novembra pa dan spomina na mrtve ali vse svete. Anglosaški Halloween ali noč čarovnic se je zadnja leta pri nas uveljavil predvsem s pomočjo ameriških filmov in trgovskih akcij. V resnici pa s slovenskimi šegami in navadami nima veliko skupnega.  In veš, s čim so naši predniki zaznamovali 1. november? S prešcami!

Vračanje duhov imageA pojdimo lepo po vrsti: dan spomina na umrle ni naša pogruntavščina. Mnoga ljudstva so že davno tega poseben dan ali kar del leta posvetila umrlim. Predvsem v jesenskem in zimskem času, ko na nek način »umira« tudi narava, so bili ljudje prepričani, da se mednje vračajo duhovi umrlih. Nekaterih so se bali in se skušali na različne načine obvarovati pred njimi, druge so celo vabili medse, jim pripravili pravo gostijo, potem pa so jih z dobrimi željami »pospremili« nazaj na drugi svet. Vsi sveti Krščanstvo je poganske praznike, posvečene umrlim, spremenilo v dan, ko naj bi se spomnili vseh svetnikov. Od tod tudi drugo ime za ta praznik – vsi sveti. Najbrž veš, da ima vsakdo svojega godovnega zavetnika – enega od svetnikov, ki goduje na točno določen dan in ima podobno ime kakor ti. A ker je bilo svetnikov več, kot je dni v letu, se vseh, tudi tistih, ki nimajo svojega godovnega dne, spominjamo 1. novembra. Pri nas so šege ob vseh svetih in dan zatem, na dan vernih duš, podobne tistim drugje v krščanskem svetu. Ob večernem zvonjenju naj bi se duše umrlih vračale na svoje domove. Domači so tako pustili hišna vrata odprta, na mizi pa kruh, vino, blagoslovljeno vodo in ponekod tudi olje ali sol. Da pokojnih ne bi zeblo, so peč pustili zakurjeno, klop ob peči pa prazno, da so se imele uboge duše kam usesti. Prihodnje jutro so vse pripravljeno sami pojedli in verjeli, da jim bo to prineslo zdravje in dobro letino. Hlebček za molitev Povsod po Sloveniji pa so ob vseh svetih gospodinje iz ajdove, ovsene ali koruzne moke spekle tudi veliko število hlebčkov. Razdelile so jih otrokom in beračem pred cerkvijo ali pokopališčem. Ponekod so otroci kar sami hodili od hiše do hiše in v zameno za molitev za umrle dobili kruhke, imenovane prešce ali vahtiči. Marsikateri revni družini so prešce, zbrane ob tem prazniku, pomagale preživeti zimo. Nekatere gospodinje so napekle tudi več sto hlebčkov. Veljalo pa je, da je treba razdeliti vse, drugače bi se prihodnje leto pridelkom na polju slabo godilo. Ali veš? Rimljani so najprej spomin na pokojne praznovali v maju, a takrat hrane iz preteklega leta že zmanjkuje, nove na poljih pa še ni. Tako so čas spomina prenesli na mesec november.


image


Facebook Junior.si

Anketa


Najstarejše drevo v Sloveniji je:


Juniorjeva nagradnica


Tukaj izveš imena srečnih nagrajencev.







Slovenija RSS: RSS 2.0
Izdelava spletne strani :: CMS :: Hosting :: SEO NETKO NGJZaložba Rokus Klett                
Oglaševanje
Seznam piškotov