Besedilo: Maja Omladič
Fotografije: Arne Hodalič
»Kadar si nečesa res želiš, stremi vse stvarstvo k temu, da bi se ti sanje uresničile,« pravi kralj v domišljijski zgodbi Alkimist.
In res, z veliko poguma, volje in vztrajnosti lahko dosežemo marsikaj zase in za svoje bližnje. Mesec december je mesec veselja, upanja in načrtovanja. Naj te načrti odpeljejo v višave. Počneš lahko ogromno stvari, le začeti moraš, vztrajati in nikoli obupati!
Izbrali smo sedem levjesrčnih juniorjev in juniork – tvojih sovrstnikov, ki so zanimivi, drugačni in edinstveni v tem, kar počnejo, kako živijo in razmišljajo. Naj ti bodo za izziv in zgled, da se kakšnega zanimivega podviga v novem letu lotiš tudi sam.
Poskrbi za domače ljubljence!
Martin Furlan, 11 let
Martin je učenec šestega razreda, ki rad igra računalnik in obožuje živali. Za domačega ljubljenca ima podgano, poleg tega pomaga skrbeti za ostarelo psičko.
Podgano Pacurisu sem spoznala v njeni kletki. Martin jo vzame v roke in takoj se začne skrivati pod njegovimi lasmi. Pove, da je to prostor, kjer je podgana najraje. Pacurisu je stara pet mesecev in je velika okoli deset centimetrov – brez repa, ki meri toliko kot trup. Hrani jo s semeni in sadeži, kot so orehi in rozine. Pacurisu pije samo vodo. Čeprav živi v kletki, jo Martin vsak dan spusti, da teka po njegovi postelji. V naravo enajstletnik podgane še ne nese – jo pa skuša navaditi tudi na ta podvig. Tako, kot je to uspelo Martinovi sestri, ki ima svojo sivo belo podgano Miko.
Poleg glodavcev v stanovanju živi 17-letna psička pasme shitzu, ki ji je ime Vila. Psička je slepa in gluha, tudi noge je ne ubogajo tako kot včasih. Vsak dan jo Martin odnese na sprehod. Tako malce pretegne kosti, a vseeno bela lepotica najraje drema. Kot drugi psi je pasje brikete, a te morajo prej namočiti, ker ima slabe zobe. Psička se ne pestuje rada. Najraje je na toplem – tudi poleti na morju najraje leži na nizkem zložljivem sedežu in se sonči.
Čeprav imajo v stanovanju tri živali, bi imel Martin rad še činčilo! Za novo leto si želi še posebno arhitekturno stvaritev – sestavljiv grad, v katerem bosta železnica in vlak smrti.
Zagovarjaj svoje mnenje!
Neža Šeruga, 14 let
Ali veš, da v Sloveniji obstaja otroški parlament? V njem lahko osnovnošolci predstavljate svoja mnenja, ideje in vprašanja – podobno kot v pravem parlamentu. Zagovornica svojih prepričanj je tudi devetošolka Neža. Zasedanja najprej potekajo v osnovnih šolah, nato na občinski in regionalni ravni, kjer končno izberejo predstavnike za državni otroški parlament. Vsako leto določijo različne teme. Letošnje so stereotipi, rasizem in demokracija. Neža v debatah sodeluje že drugo leto. Smisel otroškega parlamenta vidi v tem, da izpostavijo kakšen problem in skušajo izboljšati življenje mladih.
Vsako leto Neži ostane kakšen lep spomin iz sodelovanja v parlamentu. Najbolj nepozaben je bil tabor v Kranjski Gori in letošnja počitniška avantura, ki jo je organizirala zveza prijateljev mladine. Najstnica je namreč v okviru projekta Mladi in Evropa odpotovala na Dansko, Švedsko in v Nemčijo!
Tudi doma govorne sposobnosti Neži pridejo še kako prav, saj ima štiri sestre. Skrbi za mongolskega skakača Skokico – jo hrani in ji menja seno v kletki. Rada bi imela še psa, ko odraste pa konja. V prostem času rešuje križanke, posluša glasbo, obiskuje glasbeno šolo in pleše hiphop.
V novem letu si želi, »da bi bila uspešna v šoli. Želim si, da bi začela lepše gledati na svet in se začela zahvaljevati za to, kar imam – družino, streho nad glavo in druge dobrine.«
Upaj si!
Gabriel Ratek, 10 let
Gabriela srečam v Bolnišnični šoli na Inštitutu RS za rehabilitacijo v Ljubljani. Sunkoma z invalidskim vozičkom zavije proti oblazinjenim stolom in se presede. Pripne si častno Juniorjevo priponko in začne listati novembrsko številko revije.
Gabriel je desetletnik, ki so mu kmalu po rojstvu ugotovili cerebralno paralizo*. Letos avgusta so mu v noge vbrizgali novo zdravilo; nogi sta pristali v mavcu, Gabriel pa je prva dva meseca šolskega leta preživel v bolnišnični šoli. Kot razloži, se je njegov dan začel s poslušanjem glasbe na i-podu in vožnjo s triciklom po hodnikih šole. Pred deseto uro je začel s poukom, sledila je fizioterapija**, nato učenje do kosila. Popoldne je imel prosto, preživel pa ga je ob igranju košarke in računalniških igric. S prijatelji so ‘’odprli’’ tudi posebno detektivsko agencijo ter raziskovali kletne prostore poslopja. Čez teden je bil v Ljubljani, vikende je preživljal doma v Mariboru.
Doma se vedno najbolj razveseli psa Živka, muce Dixie, mame in babice ter drugih prijateljev. Gabriel zbira sličice avtomobilov ter pridno polni album Harryja Potterja. Čarovnika iz Bradavičarke najraje gleda tudi ob popoldnevih. In ker je zraven treba pojesti še kaj dobrega, nam hitro zaupa recept - odpreš konzervo tune. Malce olja vliješ na toast, dodaš tuno in rezino sira. Kruhek hrustljavo zapečeš in začneš uživati! Ste že uganili, kaj bo Gabriel, ko odraste? Seveda, kuhar! No, če ne bo policaj ali zdravnik.
Gabriel se od svojega rojstva sooča z večjimi in manjšimi izzivi. A se jih ne boji! Njegovo vodilo je: če si nekaj želiš in v to verjameš, se potrudi in poskušaj uresničiti svoje sanje. Tako verjame, da se mu bo za novo leto uresničila katera od mnogih želja: izlet v Legoland ali Disneyland, trije novi Action mani, novi DVD Harryja Poterja, štirikolesnik, minikroser, gokart, še več plišastih igrač …
Zgodbe in želje preostalih štirih juniorjev te čakajo v decembrskem NG Juniorju!
ZADNJA NOVOST
Naš sogovornik iz decembrske številke David Brinovec se je udeležil Svetovnega mladinskega prvenstva v šahu v Turčiji in si delil odlično 6. mesto.
Te zanima, kako je prvenstvo potekalo?
Vsebina






