Resnica o filmu Žabe in paglavci

Nov, svež, pomladanski, glasbeni film Žabe in paglavci te bo navdušil z veselo, preprosto in življenja polno zgodbo! Šestletni Max ostane pri babici na deželi, saj mora njegov starejši brat v bolnišnico v mestu, da mu bodo odstranili mandlje. Pred odhodom mu brat zaupa pomembno nalogo: najti mora žabji mrest, sicer ne bo nikoli več spregovoril. In tu se prava zabavna pustolovščina v naravi, ob spoznavanju vsega kar v njej prebiva, šele prične … Oglejmo si, kaj imajo smešne filmske živalske prigode skupnega z obnašanjem živali v resničnosti.

Čudežno zdravilo

Maxa njegov brat prepriča, da je žabji mrest čudežno zdravilo, ki mu bo pomagalo spregovoriti po operaciji mandljev. Biologinja Irena Furlan nam je povedala, da so žabji mrest oplojena žabja jajčeca, ki jih obdaja sluzast ovoj, zaradi katerega se ti hitro zmuzne skozi prste, če ga skušaš prijeti. Takšen pa je zato, ker so jajčeca okusna ter hranljiva in privabljajo veliko plenilcev. Žabji mrest bolezni ne zdravi, poteši pa lakoto. Želiš poizkusiti?

Kam so šle vse žabice?
Max dolgo časa ne najde priložnosti, da bi izpolnil dano obljubo. V bolnišnici izkoristi trenutek babičine in mamine nepozornosti in se sam poda po obljubljeno »zdravilo«. Poišče bližnjo reko in opazuje za mrestom. Mimoidoči potepuh ga ogovori in mu pojasni, da v nizozemskih rekah mresta zagotovo ne bo našel, ker žabe prebivajo na podeželju. »V mestnih rekah, ki imajo naravne bregove in niso onesnažene, živijo tudi žabe. V ožjem centru Ljubljane, kjer je Ljubljanica ujeta v betonsko korito, žab ni. Vsako noč pa jih lahko slišiš v spodnjem delu Grubarjevega prekopa in delu Ljubljanice, ki teče skozi naselje Fužine,« pojasnjuje Furlanova.

Ona ali on?
Na poti na podeželje se Max spoprijatelji z Jesse, odločno in brbljavo vrstnico. Tekata čez polja, oponašata zabavno premikanje gosenice, opazujeta travniške živali in se čudita vsemu, kar ju obdaja. Ko zagledata prelepega metulja, Jesse ugotovi, da je zagotovo ženskega spola, ker so ženske lepše. Max se z njo ne more strinjati. Po besedah biologinje je pri živalih pogosto obratno. Samice, ki ležejo jajca in skrbijo za zarod, so ponavadi ‘’dolgočasno’’ obarvane, da se zlahka zlijejo z okolico in se tako prikrijejo pred plenilci. Lepše obarvani so samci, ki se razkazujejo pred samicami. Prav to pa je značilno tudi za nekatere vrste metuljev.

Pot pod noge
Ob iskanju mresta prijatelja pojeta in plešeta skozi obronke gozdov in uganjata vedno nove vragolije. Ob pogledu na pašnik, poln krav ju zgrabi žeja in zaželita si svežega mleka. Ko poskusita pomolsti kravo, ju čreda prežene in komaj pobegneta za ogrado. Furlanova pravi, da so v resnici krave običajno navajene na ljudi in jih le ti ne motijo, kadar pridejo na pašnik. Včasih se lahko mama krava ustraši za svojega telička, če se mu preveč približaš. Seveda pa je zgodba z biki popolnoma drugačna. Le-ti iz svojega ozemlja pogosto prepodijo vsiljivce.

»Solarni sistem«
Pastirica Maxa in Jesse opazuje pri begu, nato jima pokaže, kako pomolsti kravo. Kavalir prepusti prve požirke punci. Jesse začudeno ugotovi, da je mleko toplo. Max ji pomembno pojasni, da se krave ves dan pasejo na soncu, kar mleko ogreje. Misliš, da to drži? »Telesna temperatura krave je takšna kot naša«, razloži Furlanova. »Ko mleko pride iz krave, ima temperaturo 37 0C. Ker pa v vsakdanjem življenju mleko kupiš v trgovini in ga doma shraniš v hladilniku, te preseneti, ker je pomolzeno mleko tako toplo. Prav zato je verjetno Max mislil, da sonce pogreje mleko,« še dodaja.

Ali bosta Max in Jesse uspela najti žabji mrest, lahko izveš v Kinodvoru vsak petek, soboto in nedeljo v maju. Več na http://www.kinodvor.org/kinobalon.

Dodatne dejavnosti ob filmu
• Delavnica Kdo živi v tej mlaki?: 9. maja ob 14. uri v Botaničnem vrtu
• Glasbena ustvarjalnica Orkester živalskih inštrumentov: 15. maja ob 16.30 uri
Prijave na .

Preveri svoje znanje o žabjem filmu in se poteguj za vstopnice!