Reševanje šimpanzinje

Skupina šimpanzov skače z veje na vejo, ko išče hrano. V gozdni savani v Senegalu, državi v zahodni Afriki, se običajno sliši šimpanze, ki godrnjajo in tulijo. Nenadoma postanejo zelo pozorni, zasliši se namreč zvok pasjega laježa, ki pomeni nevarnost. Večji samci se spustijo z dreves, da bi se soočili z napadalcem, medtem ko drugi splezajo na varno. Potem pa se pojavijo vsiljivci, ki so še bolj strašni in nevarni: mladostniki s psi.

cPrestrašeni šimpanzi se razbežijo, med njimi je tudi samica z mladičem, ki se oprijema njenega trebuha. Psi ju napadejo in ločijo od skupine. Besna samica poskuša braniti mladiča in se znebiti psov, vendar jo ti pogrizejo in hudo poškodujejo. Dva najstnika hitro pograbita mladiča in ga zaščitita pred psi. Vendar tega ne naredita iz sočutja – mladiča sta rešila, da bi ga lahko prodala.
Ko se najstniki vrnejo domov v Kedougou, obiščejo nekoga, ki se zanima za šimpanze. Ko gospoda, po imenu Johnny Kante, vprašajo, ali bi želel kupiti mladiča, jim ta odvrne: »Tega ne počnemo.« Kante je član posebne znanstvene ekipe, ki na tem območju že več let preučuje divjinske šimpanze. Kljub temu, da je Kante zelo jezen na najstnike, ker so ugrabili šimpanza, skrije svojo jezo in jih prepriča, da ga odpeljejo k mladiču. Prestrašena, devet mesecev stara samička, ima rano na hrbtu in hudo prasko čez oko.

Ker ne ve, kaj naj naredi, Kante pokliče Jill Pruetz, vodjo raziskovalne ekipe. Pruetzeva je zelo zaskrbljena in dvomi, da je šimpanzova mama še živa. To pa bi lahko močno ogrozilo možnosti za preživetje tega mladiča. Toda glede na to, da divjinski šimpanzi včasih posvojijo sirote, se Kante in Pruetzeva odločita, da bi bilo treba mlado šimpanzinjo vrniti v njeno divjinsko skupnost. Kante še enkrat obišče najstnike. Ko jim razloži, v kakšnih težavah so se znašli, ker so šimpanzi ogrožena vrsta, zahteva, da mu prestrašeno mladičko izročijo brez plačila. S tem se strinjajo.

Kako se konča zgodba reševanja šimpanzinje, pa preberi v majskem NG Juniorju.