Po hribčku gor, po hribčku dol …

Smučaš ali se sankaš? Potem je kratka zgodovina smučanja in sankanja kot naročena zate!

Prazgodovinski smučarji
Pred 5000 leti, ko je človek prvič uporabil smuči, si najbrž ni predstavljal, da bodo cele generacije za njim plezale na griče in hribčke samo zato, da se bodo potem za zabavo spustile z njih. Smuči so namreč dolgo uporabljali le kot prevozno sredstvo lovcev, vojakov in gozdarjev po ravni zasneženi pokrajini. Lovci so se na primer z njimi hitreje premikali in se manj naprezali, ko so lovili živali. S tem namenom jih je uporabljal tudi prazgodovinski lovec na risbi v jami na severu Norveške. Upodobitev lovca z zajčjimi ušesi šteje za enega najstarejših dokazov o starosti smuči.

Smučaš? Ne, hodim!
Smuči so dolgo uporabljali le za hojo po snegu, saj preproste smuči, ki so jih »obuli« tako, da so nogo le zataknili za preprost jermen, pravega smučanja še niso omogočale. Ko so lezli v breg, so smučarji na spodnjo stran smuči pritrdili trakove iz živalskih kož, ki so preprečili zdrs nazaj v dolino. Pri hoji ali drsenju so se opirali na dolgo palico, s katero so si pomagali tudi za boljši odriv, pri zaviranju in spreminjanju smeri. Druga roka je morala biti prosta za orožje, na primer lok, zato sta se dve palici uveljavili zelo pozno.

Bloški smučarji
Zaradi dolgih in sneženih zim so smuči seveda uporabljali predvsem prebivalci severnih predelov Evrope in Azije, toda tudi Slovenci se lahko pohvalimo z dolgo smučarsko tradicijo. Si že slišal za bloške smučarje? O njih je pisal celo Janez Vajkard Valvasor v svojem znamenitem delu Slava Vojvodine Kranjske leta 1689. Še vedno ne vemo, ali so se bloške smuči razvile samostojno na Bloški planoti in v okolici ali gre za staroslovansko dediščino. Zagotovo pa so bile smuči eno najstarejših prevoznih sredstev tudi na našem območju.

Zanimiva dediščina
Bloške smuči so tamkajšnji rokodelci ali kar domačini sami izdelali iz brezovega, bukovega ali javorjevega lesa. Ker mora imeti vsaka smučka spredaj ukrivljeno konico, so smuči krivili nad ognjem ali v segreti peči, jih upogibali v vreli vodi ali celo s parjenjem v gnoju. Les se namreč na vročini ukrivi. Pomagalo je tudi, če so smuči pravilno zataknili med late v kozolcu. Da se sneg ni prijemal lesa, so spodnjo stran smučke namazali z lojem ali s čebeljim voskom. Bločani so smuči uporabljali za hojo in prevoz tovora, občasno so celo kakšnega umrlega na zadnjo pot pospremili kar na smučeh. Spretnejši so med seboj tudi tekmovali ali si privoščili kakšno igro na smučeh, recimo »vlakec«.

Več o smučanju, pa tudi sankanju preberi v januarskem NG Juniorju.