Vstopna stranVsebinaArhiv

Odrini na podmorski safari

image

Cilj: Severni Atlantski ocean
Velike pliskavke

Odrineš na morje in vidiš šest bark, ki počasi plujejo okrog nečesa v močvirnatem območju. Da bolje vidiš, pogledaš skozi periskop. Mlada pliskavka je. In nekaj ji visi okrog vratu!
Barke so last številnih agencij, ki imajo skupen cilj: delfina rešiti, preden se zaduši. Z ene od bark spustijo mrežo in plujejo okrog živali. Druge se približujejo pliskavki tako, da jo usmerijo v mrežo. Uspešno! Biologi zgrabijo pliskavko in jo nežno položijo na plavajoče blazine, kjer ji smet – star gumijast trak – odstranijo z vratu. Veterinarji pliskavko pregledajo, potem jo vrnejo v morje. Odplava kot puščica, ne da bi se ozrla, saj si je gotovo oddahnila, da se je znebila traku, ki jo je dušil.»Nisem še videla, da bi se žival tako hudo zapletla,« pravi Jenny Litz, biologinja z Nacionalne uprave za oceane in ozračje. »Po vsem telesu je imela zareze!« Igrive pliskavke so na žalost v še večji nevarnosti kot druge vrste, saj po navadi živijo bliže obali, v vodah, kjer je veliko odpadkov in stare ribiške opreme, ki jo odnese z obale ali pade z bark. Čaka te naslednja postaja naše poti, ampak Jennyjin nasvet ti bo prišel prav tudi tam. »Na plaži poberi smeti za seboj,« pravi. »Če si na barki, priveži vse, kar bi lahko padlo z nje.«

image
Cilj: Belize, Karibsko morje
Koralni greben

Srečo imaš! Odkril si potopljen zaklad v bližini majhne karibske države Belize. Tik pod vodno gladino se bohotijo raznobarvne korale čudovitih oblik, ki nudijo zavetišče tropskim ribam vseh barv. Natakneš si masko in zapustiš podvodno plovilo ter začneš raziskovati drugi največji koralni sistem na svetu.»Koralnim grebenom pogosto pravimo morski pragozdovi, v njih pa živi četrtina vseh živih bitij v oceanu. Koralni grebeni so prava podmorska mesta,« pojasnjuje Nancy Knowlton, ki raziskuje korale pri Smithsonovem inštitutu. »So nekakšni veliki stanovanjski bloki za ribe, rake, školjke in druge organizme, ki tam živijo.« Drobne korale ustvarjajo čvrsto ogrodje iz apnenca, v katerem živijo. Oblike, ki jih vidiš, so ogrodja tisočih koralnih polipov, ki so se stoletja nalagali drug na drugem. Plavaš previdno; če samo enkrat nerodno brcneš, uničiš, kar so korale gradile desetletja. Korale v svoja apnenčasta domovanja vabijo alge, ki jim pomagajo preživeti. Alge so tiste, ki ustvarjajo žive barve. Sončno svetlobo pretvarjajo v hrano za korale, te pa hranijo alge s svojimi odpadnimi snovmi. Toda krhko ravnovesje je zelo občutljivo na sleherno spremembo podnebja in zdravja oceana. Če se temperatura vode spremeni za eno samo stopinjo, se korale znebijo alg, zato postanejo bele in na pogled bolne. Nevarnost predstavlja tudi onesnaževanje; občutljive korale se lahko zastrupijo. Razmere so grozljive: »V Karibskem morju smo v zadnjih treh desetletjih izgubili 80 odstotkov živih koral,« pojasnjuje Knowltonova. Koralni grebeni prvi oddajajo znake za preplah: če je s koralami kaj narobe, je morda ogrožen ves ocean.

Svoj podmorski safari nadaljuj z branjem junijske številke National Geographic Juniorja.


image


Facebook Junior.si

Anketa


Odrasla morska vidra je velika kot:


Juniorjeva nagradnica


Tukaj izveš imena srečnih nagrajencev.







Slovenija RSS: RSS 2.0
Izdelava spletne strani :: CMS :: Hosting :: SEO NETKO NGJZaložba Rokus Klett                
Oglaševanje
Seznam piškotov