Odkrivanje Saturna

Še vedno se dobro spomnim, kako sem »odkril« Saturn. Imel sem okrog deset let in dobil sem svoj prvi teleskop. Od tedaj je minilo precej let, planet s prstani pa me še zdaj navdušuje.

Bila je zima in pritiskal je leden mraz. Na vsak način sem hotel gledati skozi novi teleskop. Prepešačil sem ves vrt, pri tem pa sploh nisem opazil, da se mi čevlji ugrezajo v sneg. Končno sem prispel v najtemnejši kotiček vrta. Stojalo sem postavil v sneg in pokukal skozi teleskop. Na nočnem nebu sem iskal najsvetlejšo zvezdo – to je bila moja prva tarča. Kar hitro sem si jo izbral in teleskop usmeril vanjo. Sprva nisem videl ničesar. Teleskop sem počasi premikal in prilagajal ostrino. In nenadoma se je zalesketalo. Kmalu sem spoznal, da sploh nisem opazoval zvezde. Nebesno telo je bilo živo rumeno in obdano s prstanom. Bil je planet. Odkril sem Saturn! Čeprav sem vedel, da nisem prvi, ki je našel ta svet, sem se počutil, kot da bi bil. Odtlej so na Saturnu pristala štiri vesoljska plovila. Fotografirala so ga, odkrila njegove lune in preučila prstane. Pokazala so nam, da je Saturn svet, obdan z mnogimi drugimi svetovi.

Maratonski popotnik

Zadnje plovilo, ki je obiskalo Saturn, je sonda Cassini – Huygens. To je kovinski valj, velik kot manjši avtobus. S skupnimi močmi ga je sestavilo sedemnajst držav. Ob straneh je prekrit z znanstvenimi napravami, na vrhu pa ima anteno v obliki krožnika. Prek nje Cassini pošilja podatke na Zemljo, ki jih preučujejo znanstveniki z vsega sveta. Cassinija so izstrelili leta 1997. V desetih letih je prepotoval 3,5 milijarde kilometrov osončja. Sonda se je 30. junija 2004 končno približala Saturnu. Ko se je Cassini približeval planetu, je moral upočasniti vožnjo. Izstrelil je rakete, s katerimi je zmanjšal svojo hitrost, vendar je še vedno potoval izredno hitro. Skozi Saturnove prstane je pridrvel s hitrostjo 109.412 kilometrov na uro. Pri takšni hitrosti bi plovilo uničil že en sam kamenček, če bi udaril vanj. Na srečo se ni nič pripetilo in Cassini je varno dosegel cilj.

Planet s prstani

Prstani dajejo Saturnu edinstven videz. Na prvi pogled kaže, kot bi imel planet en sam prstan, a to ne drži. Šesti planet od Sonca obkroža na tisoče manjših prstanov. Vsak od njih kroži z malce drugačno hitrostjo. Premer prstanov znaša 265.500 kilometrov – toliko merita približno dve tretjini razdalje med Zemljo in Luno. Sicer pa prstani niso kaj preveč debeli, saj povprečna širina meri samo 46 metrov. Prstane sestavljajo milijarde koscev ledu, prah in kamni. Večina je majhna kot drobno zrno peska, nekateri pa so veliki kot hiša. Privlačijo jih majhne lune znotraj prstanov, zato delci ne odtavajo. Druge lune si utirajo pot skozi prstane in oblikujejo brazde z odrivanjem delcev.

Si vedel, da je Saturn le zmes plinov in da na njem ne bi mogel stati? Ne verjameš? Preveri v poletni številki NG Juniorja!