Si lahko predstavljaš, kako bi bilo, če bi imel v šoli učitelja le zase? Ali da bi si med učenjem lahko vzel odmor in odšel počivat, ko med zehanjem niti pomisliti ne moreš več na matematiko? Obiskali smo prav takšno šolo, ki je v bolnišnici.

Dejan je star deset let in ima na dan tri ure pouka. Kaj več bi bilo zanj že prenaporno. Pred časom je namreč doživel hudo prometno nesrečo. Ko je s prijatelji kolesaril po naselju, ga je pri prečkanju ceste zbil osebni avtomobil. Od prihoda na Inštitut Republike Slovenije za rehabilitacijo je minilo že šest mesecev in kmalu se bo lahko vrnil domov in v šolo. Da ne bo v zaostanku s šolsko snovjo, je jeseni pouk začel kar na inštitutu. To je posebna bolnišnica, kjer so mu pomagali, da se je spet naučil hoditi, pravilno izgovarjati besede in uporabljati roke pri vsakdanjih opravilih. Naučiti se je moral vseh, za zdrave otroke čisto preprostih opravil.

Vse terapije, ki jih obiskuje, so zelo naporne. Dejan si zelo želi vrnitve domov, k staršem in sošolcem. Zaradi svoje pridnosti in pomoči učiteljice Tanje je že skorajda na cilju. Njegov najljubši predmet v bolnišnični šoli je geografija, najraje pa se uči na interaktivni tabli, na katero lahko piše in riše.

Med sošolce se bo vrnil kot otrok s posebnimi potrebami. V upanju, da mu bodo sošolci raje pomagali, namesto da bi ga dražili, bo učiteljica iz bolnišnice v njegovem razredu pripravila posebno igro. V njej bodo sodelovali vsi, tudi učitelj. Pri igri bodo morali upoštevati določena pravila, na primer, da bodo pisali z levico, čeprav so desničarji. Tako bodo razumeli, zakaj pri učenju Dejan in njemu podobni otroci potrebujejo posebne pripomočke: nedrsečo podlago, debelejša pisala, posebno učno gradivo s povečanimi vsebinami in več miselnih vzorcev.

Kaj počno otroci v času, ko nimajo pouka in terapij?
Ukvarjajo se s športom! Te športne igre so prilagojene in ena izmed njih se imenuje tobogan bovling. Razvili so ga strokovnjaki, ki pomagajo otrokom po poškodbah. Gre za znano podiranje kegljev, le da imajo otroci, ki so na invalidskem vozičku, poseben pripomoček, po katerem spustijo kroglo proti kegljem. Na zalogi imajo kar nekaj prilagojenih športnih iger. Marca leto se bodo otroci, ki so vključeni v rehabilitacijo in obiskujejo bolnišnično šolo, na posebnih Bolnišničnih olimpijskih igrah v Bruslju pomerili v različnih športih z vrstniki iz vse Evrope.

Devetletni Maji je najljubši čas tisti, ki ga preživi pred računalnikom. Od rojstva je imela težave s srcem in prestala je veliko operacij. Njeno srce je zdaj dobro, toda od ležanja ima težave s kolki in težko hodi. Odkar ima doma živahno sestrico, se njeno stanje izboljšuje, zahvala pa gre tudi terapijam na inštitutu in posebni terapiji s konji. Jahanje ji sprošča mišice, pomaga pri ravnotežju in ji daje občutek samozavesti.

Senta je v prometni nesreči izgubila levo nogo, a je to ne ovira pri želji, da bi nekoč postala igralka. Pri odprtju novega otroškega oddelka se je že izkazala. Kmalu bo imela test iz angleščine, ki je eden njenih najljubših predmetov, in zaupala mi je, da jo je kar malo strah. Z nasmehom pa je dodala, da si je datum testa lahko izbrala sama.