O kresi se dan obesi

Veš, katera je najbolj čarobna noč v letu? Menda naj bi bila to božična, a hudo konkurenco ji dela kresna noč.V tej noči med 23. in 24. junijem naj bi človek lahko postal celo neviden in razumel govorico živali!

Med ljudmi še vedno velja tudi prepričanje, da je na kresno noč dan najdaljši, noč pa najkrajša. Ker se dan po poletnem sončnem obratu spet začne krajšati, so ljudje želeli ohraniti moč Sonca s kurjenjem kresov, spuščanjem gorečih koles po pobočjih, sami pa so svojo moč preizkušali tako, da so skakali čez ogenj in celo gnali živino po žerjavici. Poleg ognja je imela to noč čarobno moč tudi voda, ki naj bi zdravila številne tegobe.

Posebno moč pa je kresna noč naklonila tudi kresnim rastlinam: ivanjščicam, šentjanževkam, kresničevju in seveda praproti. Slednjo so polagali po tleh v hiši in hlevu ter po dvorišču. Na njej naj bi počival sv. Janez Krstnik, ki goduje 24. junija in se ponoči ustavi pri hiši. Praprot so zatikali tudi za vrata, okna in na njive, da bi ljudi, živino in pridelek obvarovala pred nevihto, ognjem in kačami.

Najbolj znana vraža je, da praprotno seme v čevlju pomaga, da na kresno noč človek postane ljudem neviden in sliši, kaj govorijo živali. A za seme ne sme vedeti! Če pa ga namerno nosimo v žepu, všitega v klobuk, ruto, krilo ali hlače, naj bi nas obvarovalo pred udarci, vbodi in strelo. Menda je najboljše tisto seme, ki ga na kresno noč malo pred polnočjo naberemo na razpotju.

Vendar previdno, na kresno noč naj bi se okoli podile tudi coprnice! Morda tudi one iščejo zaklad, ki naj bi se pokazal le v tej noči. Če ga želiš najti tudi ti, stara vraža priporoča, da se z bedrom zelene žabe, tremi zrnci blagoslovljene soli in dlako devetih mačk v žepu odpraviš na bližnji hrib. Če zagledaš zeleno lučko, ji sledi. Ko prideš do nje, ugasne, ti pa začni tam kopati in morda najdeš pravi zaklad …