Ni maja brez mlaja

Zadnjič je naš sosed praznoval sedemdesetletnico. Na predvečer rojstnega dne so okoliški možje in fantje privlekli visoko smreko, ji odstranili veje, jo obelili, le vrh so pustili zelen. Prihodnje jutro se je na sosednjem dvorišču šopiril visok mlaj, okrašen s pisanimi papirnatimi trakovi in tablo s številko 70.

Mlaje dandanes res največkrat vidimo pred hišami ljudi, ki praznujejo okroglo obletnico, pred hišo mladoporočencev sta ponavadi dva, med njima pa napis, denimo Živela ženin in nevesta, mlaje pa v nekaterih krajih po Sloveniji postavljajo tudi ob večjih krajevnih dogodkih in praznikih. Nekoč pa je bil mlaj, imenovan tudi maj ali majsko drevo, povezan s prihodom pomladi in značilen okras v tem času leta. Mesec maj pa je bil čas za živahna fantovska praznovanja, ko so v fantovsko skupnost sprejemali nove člane. Tako je dotedanji deček brez posebnih pravic postal enakovreden drugim polnoletnim samskim fantom. Lahko je sodeloval pri pustnih norčijah, praznovanjih in poročnih šegah, celo vasovati je smel in peti dekletom pod okni.

Med Slovenci na Tržaškem je postavljanje mlaja in sprejemanje novincev v fantovsko družbo še vedno ohranjeno. Prav tako še vedno velja, da je za kraj prava sramota, če jim mlaj podrejo ali celo odnesejo fantje iz sosednje vasi. Zato je treba nanj skrbno paziti. Da je vse skupaj še bolj zabavno, so ponekod na vrh privezali meso in vino, ki ju je dobil tisti, ki je uspel po golem deblu prilesti do vrha. Na Primorskem so mlaj okrasili s pomarančami, v okolici Krškega pa so ga postavili pred hišo lepega dekleta. Si predstavljaš, kako ponosna je bila izbranka?

Danes mlaj (in včasih obvezni prvomajski kres) povezujemo tudi s praznovanjem 1. maja, delavskega praznika. Na ta dan sta po starem koledarju godovala Filip in Jakob, zavetnika obrtnikov, od konca 19. stoletja pa je 1. maj v spomin na zahteve ameriških delavcev po osemurnem delavniku razglašen za mednarodni delavski praznik.