Na tankem ledu

Snežilo je, jaz pa sem pisal. Utaboril sem se na kosu ledu na Arktiki. To je veliko območje na vrhu sveta. Tja sem se odpravil fotografirat za NATIONAL GEOGRAPHIC. To pa ni lahko početi, če te obdajata sneg in led.
Dolgočasil sem se, zato sem stopil iz šotora. Skozi snežinke sem videl, da se mi nekaj približuje. Nekaj velikega. In belega. Bil je beli medved.
Medved se je približal razpoki v ledu. Skozi razpoko sem videl vodo pod ledom. Toda to živali ni ustavilo. Zdrsnila je v ledeno vodo in zaplavala proti meni. Skril sem se za ledeno steno in začel fotografirati.
Legel sem na led, da bi posnel boljše fotografije. S tem sem pritegnil medvedovo pozornost. V trenutku je eno nogo položil na led. Nato še drugo. Nato se je pognal iz vode proti meni. Bil sem v šoku. Kaj naj bi storil?
Na srečo je pod težo medveda led počil. Žival je padla nazaj v vodo in odplavala. Takrat sem lahko pobegnil.

Morje ledu
Imel sem srečo, da je led počil v pravem trenutku. Za bele medvede pa to ni nikakršna sreča, da pod njimi poči led. Kar naprej razmišljam, kako te živali hodijo po tankem ledu. Če želiš razumeti, kaj se dogaja, moraš o Arktiki vedeti dvoje. Prvič, Arktični ocean ali Severno ledeno morje predstavlja večji del tega področja. Drugič, večino oceana prekriva led. Pozimi led oblikuje debelo, belo odejo. Poleti pa postane led tanjši in se na robovih lomi na kose. Ves ta led omogoča življenje na Arktiki. Živali so od njega odvisne. Belim medvedom, denimo, led predstavlja pomembno lovišče, saj na njem živijo kolobarjasti tjulnji.
Tjulnji živijo predvsem v vodi, a dihajo zrak. Do zraka pridejo tako, da s kremplji na prednjih plavutih izdolbejo luknje v led. Beli medvedi iščejo te luknje. Ko eno najde, čaka pri njej. Če ima srečo, se v luknji pojavi tjulenj, ki zajema zrak. Takrat plenilec napade in kmalu golta slastno kosilo. Beli medvedi že tisoče let plenijo na ledu, a zdaj se led spreminja.

Toplice
Kaj se dogaja z ledom? Odgovor je – topi se zaradi globalnega segrevanja. Povprečne temperature po vsem svetu naraščajo. Globalno segrevanje na vrhu sveta povzroča velike spremembe.
Na Arktiki temperature naraščajo dvakrat hitreje kakor v večini drugih predelov sveta, kar je za led zelo slabo. Samo v času od 2004 do 2005 se je na Arktiki stalilo toliko ledu, kakor je površina 34 Slovenij skupaj!
Led se spreminja tudi na druge načine. Zdaj se začne tanjšati in lomiti že v zgodnejši pomladi, zamrzne pa v poznejši jeseni. Poleti prekriva veliko manj Arktičnega oceana, kakor ga je nekoč. Plavajoči kosi ledu so manjši in redkejši. Nekateri strokovnjaki menijo, da do leta 2100 na Arktiki poleti sploh ne bo več ledu.
Zaradi teh sprememb so živi organizmi, ki živijo na Arktiki, v težavah. Izginjanje ledu prizadene tako najmanjše morske organizme kot tudi orjaške kite.

Natančnejši opis nesrečnega položaja belega medveda in drugih arktičnih živali najdeš v januarski številki NG Junior.