Lov za izgubljenimi majevskimi mesti

Lani smo si lahko v kinematografih ogledali četrti film o pustolovcu in arheologu Indiani Jonesu. Občudovali smo njegove podvige in si po tihem želeli, da bi tudi sami odkrili kakšen delček ‘’pokopane’’ zgodovine.
Ali veš, da imamo tudi v Sloveniji čisto pravega Indiano Jonesa? To je dr. Ivan Šprajc – arheolog, ki raziskuje in odkriva pozabljena majevska naselja v osrednjem delu polotoka Jukatan v jugovzhodni Mehiki.

Arheologi kot Indiana Jones ali Indiana Jones kot arheologi
Ivan Šprajc je ljubitelj pustolovščin znanega filmskega junaka. Ko mu omenimo, da je Indyju celo podoben, se nasmeji. No, ali ni s svojimi očali, klobukom in oblačili čisto takšen? In ko ga vprašamo, kdo je napravil kopijo: arheologi ali filmski ustvarjalci, je odgovor na dlani: »Indiana Jones je izmišljena oseba, mi pa smo resnični. Zato nismo mi podobni njemu, ampak je on podoben nam.«
Arheologi so že pred desetletji raziskovali v podobnih razmerah in opravah ter predstavljali vzor pri nastajanju filmskega junaka. A ravno zaradi filmov si marsikdo delo arheologa napačno predstavlja. Delo namreč obsega tudi predavanja ter včasih suhoparno in dolgotrajno listanje po dokumentih in obdelovanje gradiva, kar je v filmih skopo predstavljeno. Zato pa je dobro prikazano vznemirjenje, ko raziskovalci odkrijejo nove, neznane ali nenavadne stvari. In te strasti Šprajcu pri odkrivanju naselbin starodavnih Majev ne manjka.

Kdo so Maji?
S tem imenom označujemo ljudstva, ki so pred prihodom Špancev v 16. stoletju živela na območju današnje južne Mehike in v severnem delu Srednje Amerike. V nasprotju s splošnim prepričanjem Maji nikdar niso izumrli. Njihovi potomci živijo v Mehiki, Gvatemali, Hondurasu, Salvadorju in Belizeju.
Izumrla pa je kultura in ljudje, ki so živeli na osrednjem delu polotoka Jukatan. Starodavni Maji so živeli v različnih državah. To so bila posamezna mesta z manjšimi ali večjimi naselbinami okoli njih. Za kuhanje in obdelovanje zemlje so uporabljali lesene, glinene in kamnite izdelke, saj kovin niso poznali. Ukvarjali so se s poljedelstvom.

Propad starodavne kulture
V tropskem deževnem gozdu so večinoma gojili koruzo. Kmalu jim je začelo primanjkovati obdelovalne zemlje in z njo hrane. »In česar ljudje niso več imeli doma, so skušali vzeti pri sosedu,« razloži slovenski arheolog. Prišlo je do vojn in ko so v sedmem in osmem stoletju nastopile še dolgotrajne suše, so se ljudje uprli vladarjem. Velik del prebivalcev je umrlo zaradi spopadov, lakote in bolezni. Ostali so mesta zapustili in se preselili drugam. Nekoč cvetoča naselja so postala mesta duhov, dokler jih niso začeli arheologi ponovno odkrivati.

Več o Majih in delu dr. Šprajca najdeš v marčni številki NG Juniorja!