Lipicanski žrebički - Se skotijo beli ali črni?

Le kdo nima dedka in babice s sivimi lasmi! To je vendar nekaj normalnega. Vendar – ali nimata na slikah iz mladosti svetlih, rjavih ali črnih las? Glej glej, njuni lasje so spremenili barvo! Ali so se lasje prebarvali kar sami od sebe? Kdaj pa? In zakaj?

Iz temnega v belo

Podobno kot dedek in babica osivijo tudi konji lipicanci. Osivijo tako močno, da postanejo beli. Razlog za to pa je pri človeku in konju enak – gen za sivenje. Temu se torej nikakor ne moremo izogniti. Sivenje je zapisano v naših genih že ob rojstvu. Naša koža ostane vse življenje obarvana, saj barvilo varuje naše telo pred sončnim sevanjem; s starostjo pa v dlaki in laseh barvilo ne nastaja več.
Lipicanski žrebički se skotijo črni ali temno rjavo obarvani. Prav vsi so taki. V prvih letih svojega življenja pa postajajo čedalje bolj sivi in končno značilno beli. Vsako leto je dlaka, ki jim na novo zraste, za odtenek svetlejša.
Zelo redko se zgodi, da zaradi kombinacije nekaterih genov kakšen lipicanec ostane barvast, tak, kot je bil ob rojstvu. V Lipici trenutno živi žrebec, ki je popolnoma črne barve.

Plemenita tradicija

Pred 18. stoletjem so bili lipicanci različnih barv, celo lisasti. Potem pa si je takratni lastnik kobilarne, habsburški cesar, zaželel imeti na svojem dvoru le bele konje. Zato so začeli sistematično izločati barvaste in vzgajali le bele.
Lipicanec, ki je tako nastal, ni samo ena mnogih pasem konj. Je nekaj posebnega. Pa ne zato, ker iz črnega postane bel, marveč zato, ker je to ena najstarejših načrtno vzrejenih pasem konj, doma iz ene najstarejših kobilarn na svetu – Lipice.
Konje v Lipici načrtno vzrejajo že od leta 1580 in vzreja še danes poteka enako. Pomemben del vzreje je žigosanje žrebičkov. Z razbeljenih železnim žigom posmodijo povrhnjico kože in tako označijo vsakega konja s simbolom Lipice in zaporedno številko. Lipicancev žigosanje ne boli, ker se požge le vrhnja plast kože, ki je mrtvo tkivo. Tako podobne konje ločijo med seboj po številkah, saj vseh ne poznajo po imenih.
Čeprav vzreja v Lipici poteka na tradicionalen način, pa moderna znanost vendarle malce pomaga. Vsakemu žrebetu pri žigosanju vzamejo kri in jo v laboratorijih na ljubljanski biotehniški fakulteti genetsko pregledajo. Tako lahko odkrijejo genetske napake, ki na zunaj niso vidne. Za nadaljnjo vzrejo so namenjeni le genetsko najboljši žrebički, preostali pa postanejo domače živali za jahanje.

Več o teh čudovitih in elegantnih živalih lahko prebereš v decembrskem NG Juniorju.