Besedilo: Meta Krese
Fotografija: Arne Hodalič
Leseni skiro. Kako prijazna igrača do narave! Nobene plastike, ki bi se ohranila še neskončno dolgo za tem, ko bi pozabljena, mogoče polomljena, ležala v garaži, v kleti ali na smetišču.
Pa ni zato lesena; to je pač edini material, ki je na voljo. V Kongu ni nič tako, kot smo navajeni pri nas. Zaradi več desetletij trajajočih nemirov in vojn je vsakodnevno življenje postavljeno na glavo. V Kongu zato skiro ni igrača temveč izjemno koristno vozilo. Pravzaprav taksi. Fantje s skiroji za drobiž prepeljejo težke vreče tistim kupcem, ki si njihov prevoz sploh lahko privoščijo: pomagajo redkim prebivalcem mesta Goma, ki sploh imajo denar za nakupe. Veliko prebivalcev namreč živi v begunskih taboriščih. Te družine se ob koncu tedna nikoli ne odpravijo po nakupih. Starši dobijo zgolj osnovno hrano in nekaj najnujnejši čistil enkrat na mesec v razdelilnih središčih. Ničesar ne morejo izbirati: kaj in koliko česa bodo dobili, je odvisno od tega, kaj je delavcem humanitarnih mednarodnih skupnosti uspelo zbrati. Tisti odločilni dan mame dolge ure stojijo v vrsti in čakajo, da jim s flomastrom na roke zapišejo, kaj jim pripada. In ko dobijo stvari, otroci prevzamejo odgovorno delo in jih odnesejo domov. V taboriščih so poti preslabe tudi za lesene skiroje.

Vsebina




