Vstopna stranVsebinaArhiv

Kmečke lastovke

Fotografije: Matej Vranič
Besedilo: Marjan Žiberna

Ko prebiraš te vrstice, lastovk morda že ni več. Vsaj ne pri nas. Lahko pa jih vidijo v krajih, ki ležijo južno od nas. Na primer na hrvaških otokih, pa v Italiji, na Siciliji ali na Malti. Kmečke lastovke so najbolj znane ptice selivke in jeseni se iz naših krajev odpravijo prezimovat v toplo Afriko. Konec poletja se začnejo zbirati v velike jate, posedajo na električnih žicah, si urejajo perje. Kdaj točno se podajo na pot, je odvisno od vremena. Lahko že v začetku septembra, lahko šele mesec dni kasneje. Običajno pa odletijo nekje vmes, v sredini septembra. Ko se ohladi, je žuželk, njihove hrane, v zraku naenkrat le še malo. Tedaj je čas za pot na jug, kjer je »miza« z žuželkami bogato obloženo.

imageDolga, nevarna pot Ko se odpravijo v srednjo ali južno Afriko, jih čaka dolgo potovanje. »Njihova pot je različno dolga, od 4500 pa celo do 10.000 kilometrov,« pojasnjuje Dare Šere iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije, ki se s proučevanjem ptic ukvarja že skoraj 50 let. Pravi, da napravijo najdaljšo pot lastovke, ki gnezdijo v Severni Evropi. Te se po navadi selijo dlje na jug kot tiste, ki živijo pri nas. Med potjo morajo preleteti Sredozemsko morje in vročo puščavo Saharo. Med preletom morja včasih počivajo na ladjah. Med potjo ne hitijo posebej. Potujejo podnevi, le čez puščavo letijo ponoči, ko ni tako zelo vroče. Vendar mnoge nikoli ne pridejo na cilj. Nekatere končajo obnemogle v morju ali na vročem puščavskem pesku. Številne postrelijo italijanski in malteški lovci, čeprav je to prepovedano. Podobno je žal tudi na Portugalskem, v Španiji in predvsem v Franciji. Nekatere nesrečnice pristanejo v krempljih in zobeh različnih ujed in zveri, spet druge pa končajo kot hrana, ki se prodaja na afriških tržnicah.

Orientacija

image

Na prezimovališčih na jugu se lastovke združujejo v velike jate. V nekaterih je celo več milijonov ptic! Med prezimovanjem nimajo mladičev; ti se vselej izvalijo pri nas, na severnem delu zemeljske poloble. Pomladno vračanje lastovk je precej hitrejše kot njihova pot na jug. Pri nas so navadno v štirih tednih. Prihajajo v jatah in hitijo, da bi zasedle najugodnejša gnezdišča. Kako natančno vedo, kam letijo in kako se na svojih dolgih poteh orientirajo, znanstveniki še vedno zavzeto preučujejo. Za zdaj vemo, da se v jasnih dneh ravnajo v glavnem po soncu. V oblačnem vremenu in predvsem ponoči pa jim pomaga nekakšen »kompas« – lastovke imajo čutilo, ki jim pove, kje leži sever. Znanstveniki menijo, da je to čutilo povezano z drobnimi kristali, ki jih imajo nad nosnicami. Kako natančno deluje, še ne vemo.

Več o lastovkah preberi v septembrskem NG Juniorju.


image


Facebook Junior.si

Anketa


Odrasla morska vidra je velika kot:


Juniorjeva nagradnica


Tukaj izveš imena srečnih nagrajencev.







Slovenija RSS: RSS 2.0
Izdelava spletne strani :: CMS :: Hosting :: SEO NETKO NGJZaložba Rokus Klett                
Oglaševanje
Seznam piškotov