Vstopna stranVsebinaArhiv

Dinozavri v Sloveniji

Besedilo: Irena Debeljak, Paleontološki inštitut Ivana Rakovca, Znanstvenoraziskovalni center SAZU
Ilustracija: Robert Fister (Hadrozaver in ankilozaver)
Fotografija: Jože Suhadolnik (izkopavanja)

Ali so tudi na ozemlju današnje Slovenije kdaj kolovratili dinozavri? Seveda, o tem danes ni nobenega dvoma več, saj smo njihove kosti našli kar na dveh krajih. Prvo odkritje pa nas je vse pošteno presenetilo.

Sumljivi črni drobci

Čeprav je od takrat minilo že skoraj deset let, se še vedno živo spominjam dne, ko sta kolega, geologa Adrijan Košir in Bojan Otoničar, na naš inštitut prinesla vzorce kamnine, posute z majhnimi črnimi drobci. Nabrala sta jih med geološkim nadzorom na gradbišču nove avtoceste pri Kozini na Krasu. Strinjali smo se, da gre verjetno za zdrobljene fosilne kosti. Vendar čigave?
Glede na to, da je naše ozemlje večino časa, ko so živeli dinozavri, prekrivalo plitvo morje, česa ‘večjega’ niti nismo pričakovali. Dinozavri so bili izključno kopenske živali in bi za svoje življenje potrebovali zelo veliko prostora z vsem potrebnim zaledjem, od pitne vode do hrane. Tako smo najprej precej zadržano razmišljali, da bi v poštev prišli različni vodni kuščarji, morda kakšen krokodil ... Pod mikroskopom pa nas je čakalo lepo presenečenje.

image

Dinozaver pod mikroskopom

»Sumljive« vzorce smo pripravili za mikroskopsko preiskavo še istega dne. Kamen smo razžagali in naredili nekaj prosojno tankih režnjev, ki jim geologi rečemo zbruski. Že prvi pogled skozi mikroskop je potrdil domnevo, da so črni drobci koščki kosti. Potem sem opazila drevesnim letnicam podobne prirastnice, značilne za kosti plazilcev, ki rastejo vse življenje. In končno so se v enem od primerkov pokazale še okrogle strukture, ki nastanejo samo pri hitri telesni rasti in ki sestavljajo tudi naše kosti. Uganete, za katero skupino živali je značilna kombinacija obeh lastnosti? Ja, tudi jaz sem takrat spoznala, da pod približno petdesetkratno povečavo opazujem dinozavra.

‘Izkopavanja’

imageO najdbi prvih slovenskih dinozavrov smo seveda takoj obvestili slovensko javnost. Kaj več pa takrat, konec maja 1999, o njih nismo vedeli povedati. Najbrž je tudi marsikdo podvomil o naših besedah, saj ni ravno v navadi, da bi dinozavre določali pod mikroskopom. Poročila o odkritjih dinozavrov, na primer iz Amerike in Kitajske, so opremljena s privlačnimi fotografijami celih okostij, ki jih raziskovalne ekipe počasi praskajo iz mehke osnove. Kosti naših dinozavrov pa so popolnoma ‘raztreščene’. V trdi kamnini so razpršeni drobci od velikosti zrn peska do nekaj centimetrov velikih odlomkov. Adrijan in Bojan sta organizirala izkopavanja, kar je pomenilo, da so iz najdišča odpeljali nekaj ton kamnine, garaško delo pa se je potem nadaljevalo v laboratoriju. Takoj nam je bilo jasno, da si z drobci kosti ne bomo imeli kaj pomagati. Začeli smo iskati zobe. Več o dinozavrih na naših tleh najdeš v februarskem Juniorju.


image


Facebook Junior.si

Anketa


Kolikor litrov pitne vode se uporabi za izdelavo literske plastenke za vodo?


Juniorjeva nagradnica


Tukaj izveš imena srečnih nagrajencev.







Slovenija RSS: RSS 2.0
Izdelava spletne strani :: CMS :: Hosting :: SEO NETKO NGJZaložba Rokus Klett                
Oglaševanje
Seznam piškotov