Dinodruščina v Postojnski jami

S fotografom Arnejem sva se vozila proti Postojnski jami, kjer sva imela zmenek z dinozavrom. Ne samo z enim, ampak z dvema! Računalnik in pisarna sta ostala daleč za nama, obetala pa se je dobra pustolovščina. Spet eden tistih dni, ko mi vsi govorijo, kako fino je biti urednica te revije! 

Kitajska kri
V Postojnski jami sem bila že velikokrat, a tokrat sem posebno vznemirjena. V Koncertni dvorani sta namreč do začetka maja razstavljeni dve nenavadni okostji: dinozaver mamenčizaver, ena največjih živali, ki so kdajkoli živele, in psitakozaver, eden najmanjših dinozavrov.
Kopiji okostij sta v lasti gospoda Milana Kovača, arhitekta in ljubitelja prazgodovine. Zanimalo me, kje jih je dobil – česa takšnega pač nima vsak smrtnik v svoji garderobni omari … »Že dolga leta tesno sodelujem s pekinškim Prirodoslovnim muzejem,« mi pojasnjuje gospod Kovač, »tako so mi nekoč naredili odlitke okostij svojih muzejskih eksponatov.« Kadar s svojimi koščenimi dinozavri ne gostuje v tujini ali drugih krajih po Sloveniji, si ju lahko ogledamo na stalni razstavi Življenje v milijardi let v Tržiču.

Orjaška selitev
»S postavljanjem mamenčizavra je bilo kar nekaj dela,« nam v obnovljenem Jamskem dvorcu pove Ksenija Dvorščak, strokovna direktorica turističnih znamenitosti. »Oštevilčene in zapakirane kosti ter razstavljeno ogrodje je bilo treba v jamo prepeljati s tovornim vlakcem. Ogrodje smo morali tudi peskati, da smo ga zaščitili, saj je v jami 98-odstotna vlaga. Nato je bilo najprej potrebno zgraditi gradbeni oder, šele nato so lahko sestavili ogrodje in nanj obesili kosti. Seveda smo morali pobarvati in popraviti, kar se je med transportom poškodovalo.« Mamenčizaver je bil v vsej svoji velikosti postavljen v treh dneh. Kljub številnim peripetijam, ki pa jih bodo organizatorji rajši pozabili. Zdaj, ko vse to vem, pa je skrajni čas, da ga tudi osebno srečam!

Kdo je starejši?
Končno nas vlakec popelje v jamo. Ko mi kapljajo debele kaplje na glavo in hladen veter mrši lase, se sprašujem, kdo je pravzaprav starejši? Dinozavri ali kraške podzemne jame? Če njihov nastanek umestimo v geološko zgodovino, so jame veliko mlajše od dinozavrov! Današnje kraško podzemlje je začelo nastajati šele kakšnih 60 milijonov let po izumrtju dinozavrov.
V Postojnski jami so poleg dinozavrov pripravili tudi razstavo krednih fosilov in mineralov s področja Hrušice in Nanosa, ki ga je v obdobju krede večino časa prekrivalo plitvo morje. Zato je vse območje pravzaprav eno samo veliko nahajališče fosilov.
Osupljiv je tudi odlitek originala največje školjke, kar jih poznamo, saj je dolga kar 178 cm. Našli so jo v krednih plasteh na Grenlandiji, njeno starost pa ocenjujejo na 83 milijonov let!

Končno, Mamenči!
V Koncertni dvorani me pričaka moj glavni gostitelj – mamenčizaver, ki ga takoj ljubkovalno pokličem »Mamenči«.  Njegov skelet so našli pred več kakor 50 leti v Sečuanu na Kitajskem. V dolžino meri 22 metrov, njegova hrbtna višina pa meri več kakor 4 metre! Imel je enega najdaljših vratov na našem planetu, saj v dolžino meri 11 metrov. Presenetilo me je, da je tak orjak rastlinojed. Paleontologi domnevajo, da se je večinoma prehranjeval z iglavci, ki so prevladovali v njihovem naravnem okolju. S pomočjo dolgega vratu je lahko po hrano segal tudi v goste drevesne sestoje. Priložnostno pa se je mamenčizaver lahko pasel tudi po vodnih rastlinah. Pred svojimi sovražniki, mesojedimi dinozavri, se je branil z udarci močnega repa. A brez panike, njegov rep se kljub trumam obiskovalcev nič več ne premakne. Mamenči stoji prav spokojno in čaka na tvoj obisk.