Človeški odtis

Ne sodim med ljudi, ki veliko smetijo. Nasprotno, prepričana sem, da je zelo pomembno, če se zavedamo, da se moramo truditi ohranjati naše okolje čisto. Toda do zdaj se mi še sanjalo ni, kako se stvari v resnici kopičijo.
Govorim o svojem človeškem odtisu. Odtis je vse, kar kupim, uporabim ali odvržem. Kar koli naredim, vpliva na zdravje našega planeta. In to ima svojo dobro in slabo plat.

Odpadki potujejo

Naj začnem s slabo platjo. Glede na raziskave vsaka oseba v Združenih državah Amerike proizvede več kot dva kilograma odpadkov vsak dan! V Sloveniji je nekoliko boljše, vsak človek odvrže 1,2 kilograma odpadkov na dan.
Večino odpadkov odložijo na odlagališčih in jih prekrivajo z zemljo. Tam ostanejo, dokler ne razpadejo. Toda nekateri predmeti potrebujejo na stotine ali na tisoče let, preden razpadejo. Spet druge odpadke zažgejo. S tem procesom pa pošljejo v zrak ogromne količine dima in kemikalij.
Tisti odpadki, ki jih odplaknemo v kanalizacijo, pristanejo v rekah in morjih.
Celo hribolazci puščajo smeti za seboj, ko premagujejo strmine v gorah. Mount Everest je tako najvišja gora na svetu, pa tudi najvišje ležeče smetišče!
Odpadki so samo ena plat težave. Drugo plat pomenijo naravni viri, ki so v Zemlji. Teh porabimo ogromno. Tako na primer iz nafte pridelujemo gorivo in plastiko. Premog kopljemo za energijo in aluminij za konzerve. Ustvarjamo namakalne sisteme za pridelavo hrane in gradimo vodovodne sisteme, da se lahko umivamo. Slovencev sicer ni veliko, a kljub temu vsak prebivalec Slovenije na leto izpusti v zrak več kot deset ton toplogrednih plinov, vsak Švicar pa samo sedem ton.

Vroč zrak
In ne nazadnje je tu še ogljični odtis. To je količina ogljikovega dioksida (CO2), ki ga vsak človek pošlje v ozračje. S tem ne mislim na majhne količine tega plina, ki ga izdihnemo, temveč ogljikov dioksid, ki se izloča s porabo energije.
Največ se ga izloči pri izgorevanju premoga, naftnih derivatov ali plina. Te snovi uporabljamo za vse, od pogona avtomobilov do razsvetljave stanovanj. Povprečna slovenska družina vsak dan pošlje v zrak 32 kilogramov ogljikovega dioksida.

Opazujmo svoja dejanja
Vse to se mogoče zdi skrb vzbujajoče, toda obstaja tudi dobra novica. Veliko lahko pripomorem k temu, da se stvari izboljšajo. Ni treba, da mečem stran tako veliko odpadkov. Lahko porabim veliko manj energije. Ni nujno, da je moja sled na tem planetu velika kot odtis stopinje dinozavra, lahko je čisto majcena.
Toda najprej moram ugotoviti, kako velik je moj ogljični odtis. Opazovati moram svoje vsakodnevne navade in spoznati, kako so povezane z odpadki, energijo in naravnimi zalogami. Kaj počnem vsak dan? Koliko moje ravnanje vpliva na naš planet? Občutek imam, da me čaka še veliko presenečenj!

Začnimo že zjutraj
Ko se zbudim, vsak dan najprej pogledam elektronsko pošto. O ne! Računalnik sem pustila prižgan vso noč. To porabi veliko energije.
Računalnik porablja energijo celo takrat, ko je izključen. Veliko naprav na skrivaj porablja energijo, pa čeprav so samo povezane v električno napeljavo in izklopljene. To lahko popravimo: na primer tako, da računalnik pa tudi polnilnike za mobilne telefone in druge podobne naprave odklopimo iz vtičnice.
Naslednja točka: prhanje. Všeč so mi dolge in vroče prhe, kopeli pa še bolj, toda kljub temu sem se danes oprhala na hitro in z mlačno vodo. Medtem ko sem se milila, sem zaprla vodo. Sploh ni bilo tako slabo, obenem pa sem s tem prihranila veliko vode in energije.
Odločila sem se tudi, da bom v službo šla s kolesom. Navaden avtomobil izpusti približno kilogram ogljikovega dioksida na pet kilometrov. Če namesto goriva uporabljam svojo energijo, je to veliko bolje zame pa tudi za okolje.

Več o malih stvareh, ki jih lahko spremeniš, da bolje vplivaš na naš planet, poišči v aprilskem NG Juniorju.