Biotska raznovrstnost – Slovenija je ‘’vroča točka’’ Evrope

Rada grem na sprehod v gozd, na pohod po bližnjih planinah, rada raziskujem mrtvice Mure in opazujem ptice na Cerkniškem jezeru, rada se potapljam v morju in si ogledujem podvodni svet. Vse to lahko počnem na razmeroma majhnem prostoru Slovenije. Vesela sem, da imamo ohranjena naravna okolja ter da pri nas živi veliko različnih živih organizmov.

Bogastvo vrst Slovenije prikažemo kot število vrst na neki površini. Če primerjamo Slovenijo z Evropo, je Slovenija najbogatejša po številu različnih vrst na enoto površine. Zato pravimo, da je vroča točka Evrope. Nekateri znanstveniki jo imenujejo kar biotski park Evrope. Na to smo lahko ponosni in si moramo prizadevati za ohranitev našega naravnega bogastva.

Vzrokov za takšno pestrost je zelo veliko. Slovenija ima raznoliko kamninsko sestavo tal, zato so se razvili zelo različni tipi prsti. Slovenija ima razgibano površje od nižin do vršacev. Od tega je odvisno tudi podnebje, ki je ponekod primorsko, drugje alpsko ali pa celinsko z vsemi prehodi. Velik del Slovenije se razprostira pod površjem, kjer je kraško podzemlje. Vse to je vplivalo na razvoj in veliko raznolikost živega sveta.

Vendar smo tudi v Sloveniji povzročili, da so nekatere vrste izumrle. Izumiranje vrst se začne kot zmanjševanje števila živali neke vrste, ki privede do izumrtja. Vrste so izumirale tudi v preteklosti, vendar se je v zadnjem času hitrost izumiranja zaradi vplivov človeka povečala. Človek uničuje naravna okolja, vnaša vrste, ki prvotno tam niso živele, ter lovi živali.

Ponosni smo lahko na naravna bogastva Slovenije, številčno rastlinstvo in živalstvo ter pestra naravna okolja. Vendar vse to ni samo po sebi umevno. Prizadevati si moramo za varovanje narave v najširšem pomenu besede. Ohranjanje rastlin in živali ter njihovega naravnega okolja je naša dolžnost. Živi organizmi so sestavni del tega okolja in so kot taki zelo pomembni. Če ohranimo naravno okolje, da bodo v njem preživele rastline in živali, ga bomo ohranili tudi za nas, ljudi.

V Sloveniji so znanstveniki odkrili 24.000 različnih vrst živih organizmov, verjetno pa jih živi celo med 50 in 120 tisoč. Od tega je 850 živalskih in 22 rastlinskih vrst endemitov.
Kranjski jeglič je endemit med rastlinami, saj raste samo v 70 km dolgem in 25 km širokem pasu južno in vzhodno od Ljubljane. Najbolj pogost je v okolici Idrije.

Črni močeril je endemit med živalmi, saj živi le v kraškem podzemlju majhnega dela Bele krajine.