Beduini - puščavski popotniki

»Boš čaj?«
»Prosim?!« Napol odprem oči in že zagledam veliko roko v volneni rokavici, ki mi ponuja čaj. Še preden se do konca predramim, vidim, da se mi Mohamed, moj beduinski prijatelj, spet smeji. To počne ves čas. S svojimi golimi stopali in z rokami v pletenih rokavicah, ker sonce še ni vzšlo in je tu v oazi še precej hladno, čepi ob moji spalni vreči. »Kje si potovala to noč?« me vpraša že tretje jutro zapored.

Večina beduinov še vedno živi v šotorih. Ti so grajeni iz kozjih ali kameljih kož, ki jih skupaj sešijejo beduinske žene. Šotori so navadno sestavljeni iz dveh delov: v enem sprejemajo goste, drugi pa je namenjen izključno ženskam. Vendarle pa danes veliko beduinskih plemen že gradi preproste hiše, najpogosteje iz kamna ali iz opeke, na krajih, ki jih uporabljajo za bazo, kamor se vedno vračajo.

Veter v oblačilih
Mohameda vprašam, zakaj on nosi rdeče-belo ruto, če pa njegovega brata največkrat vidim v beli ... »Ta je iz debelejšega bombaža in me v njej manj zebe!« mi preprosto razloži. Kako se bodo oblekli, je tudi pri beduinih deloma odvisno od okusa ali vremena, bistvo izbire oblačila pa še vedno narekuje puščava. Njihova oblačila so sestavljena iz več plasti. Vroči sončni žarki se vpijajo v belo zgornje oblačilo, hkrati pa plasti spodaj puščajo vetru, da kroži okoli teles prebivalcev puščave. Zavita glava in vrat sta tako zaščitena pred vročinskimi udari, saj zadržujeta telesno vlago in varujeta pred včasih surovim suhim peskom. Ženske so zavite v črna oblačila, prepletene s tankimi nežnimi vzorci, modrimi za neporočene, rdečimi za že oddane.

Več o beduinskem načinu življenja preberi v janurskem NG Juniorju.