VsebinaBesedilo: Ruth A. Musgrave
Fotografija: © IstockPhoto.com / David T. Gomez
Arktika je za ljudi ledeno mrzel in neprijeten kraj. Belim medvedom pa daje popoln dom. Vsaj doslej je bilo tako. Ledeni dom medvedov pa se zdaj tali. Razlog je v desetletjih globalnega segrevanja.
To pa se ne dogaja samo na Arktiki. Podnebje se spreminja po vsem svetu. Sicer se to dogaja tudi po naravni poti, toda zdaj spremembe povzročajo ali pa vsaj pospešujejo ljudje. Znanstveniki menijo, da je za globalno segrevanje kriva raba fosilnih goriv.
V preteklosti so se živali lahko prilagodile postopnim podnebnim spremembam. Nekatere so se prej podale na jug, druge so se preselile v hladnejše ali toplejše kraje, tretje pa so si poiskale nova prebivališča. Danes pa se mnoge živalske vrste spoprijemajo z velikih izzivom, saj je ljudi vse več in povzročajo čedalje hitrejše podnebne spremembe.
Če bodo temperature še naprej tako naglo naraščale in se bo življenjski prostor živali krčil, potem beli medvedi, pingvini, žabe in druge živali morda ne bodo preživele. Težava je v tem, da en sam človek ne more ničesar spremeniti. Dobra plat tega pa je, da na okolje lahko vplivamo, če zberemo skupne moči. Na svetu je 6,6 milijarde ljudi, od tega sta 2 milijardi otrok. Vsak med njimi – tudi ti – ima moč, da svet spremeni na bolje.
Preberi si nadaljevanje o težavah v zvezi z globalnim segrevanjem.
1. Beli medvedi
Dejstvo: del ledenega domovanja belih medvedov se tali, saj temperatura narašča.
Zgodba: beli medvedi živijo samo na Arktiki. Odvisni so od ledu – to je njihova podlaga, s katere na odprtem Severnem morju lovijo tjulnje. Brez ledenih površin, ki pokrivajo morje, bi medvedi stradali in mladiči ne bi mogli preživeti. Nekateri znanstveniki ugotavljajo, da poleti leta 2100 na Arktiki ne bo več ledu.
2. Žvižgači
Dejstvo: žvižgači, ki živijo na vrhovih gora, izgubljajo življenjski prostor.
Zgodba: žvižgači so sorodniki zajcev in pogosto živijo v gorah nad gozdno mejo. Doma so v hladnih, vlažnih in skalnih področjih. Redko se selijo iz svojega rodnega kraja. Zdaj postaja na vrhovih gora topleje, zato se življenjsko okolje žvižgačev krči.
3. Morske želve
Dejstvo: dvigovanje morske gladine lahko uniči gnezdišča na obali.
Zgodba: morske želve zakopljejo svoja jajca na peščeni plaži. Morska gladina bo zaradi globalnega segrevanja naraščala. Voda bo preplavila plaže in želve prikrajšala za prostor, primeren za gnezdišča. Temperatura peska vpliva na to, ali se bo iz jajca izlegla želva ženskega ali moškega spola. Če bo temperatura zraka narasla za nekaj stopinj, bo med želvami premalo samcev, da bi se vrsta ohranila. Če bo postalo še topleje, se mladiči sploh ne bodo več izvalili.
4. Črnoglavi muharji
Dejstvo: ptice, imenovane črnoglavi muharji, se na nekaterih področjih prepozno izvalijo, da bi še lahko našle hrano.
Zgodba: črnoglavi muharji ležejo jajca ob točno določenem času. Toda gosenice malega zimskega pedica, hrane mladih črnoglavih muharjev, se izležejo prej, kot so se doslej. Ko se ptice izležejo, hrane tako ni več in mladiči ostanejo lačni. Vse toplejše podnebje je nekatere živali prisililo k temu, da se parijo ob drugem času. Ravnovesje ekosistema temelji na življenjskem ritmu živih bitij. Pri črnoglavih muharjih je ta porušen, saj bi se morali izvaliti pravočasno, da bi se lahko prehranjevali z gosenicami.
Preostalih 5 dejstev preberi v aprilski številki NG Juniorja.
