VsebinaBesedilo: Miha Krofel
Fotografiji: MATEJ VRANIČ
Tudi v Sloveniji so nekatere vrste prišle na rob izumrtja. Nekatere živali so v preteklosti celo povsem izginile iz naše države. Spoznaj, kako jim ljudje škodujemo in kaj moramo storiti, da bi jih ohranili. Brez njih bi bil naš svet zagotovo precej bolj pust in dolgočasen.
O izjemnosti, pomenu ali usodi vsake od šestih ogroženih živali smo povprašali tudi priznane slovenske poznavalce in raziskovalce.
Vidra
Vidra je vodna vrsta kune. Živi v rekah, potokih in jezerih, kjer se hrani z ribami in raki. Ker se izogiba človeku, je aktivna predvsem ponoči. Vsaka vidrina družina za svoje preživetje potrebuje približno 20 km vodotokov. S človeškimi posegi so mnoge naravne struge potokov in rek zamenjali betonski kanali. Zato so vidre izginile iz večine naših voda. Negativne posledice je imelo tudi onesnaženje voda zaradi industrijskih odplak ter pretirana uporaba gnojil in strupov v kmetijstvu. Kune so tudi pretirano lovili in mnogo jih je končalo pod kolesi avtomobilov. V zadnjih letih se je kakovost naših voda spet nekoliko izboljšala. Zato se počasi vračajo tudi vidre. Še vedno pa njihov življenjski prostor ogrožajo vedno novi človekovi posegi, kakršna je gradnja novih cest, sekanje obvodnega rastlinja in regulacije vodotokov.
»Iskala sem privlačno, a skrivnostno žival; našo, avtohtono, o kateri ne vemo skoraj ničesar, a vendar sobiva z nami. Našla sem vidro, pravzaprav je ona našla mene. Čez nekaj let sem jo prvič srečala v živo – v raziskovalni ogradi. Očarala me je. Nato sem srečevala samo njene sledi, iztrebke, ostanke plena. Šele po treh desetletjih sem dve vidri prvič opazovala v naravi, na zimskem jezeru, pri belem dnevu. Zadrževala sem dih – bilo je fantastično, nepopisno doživetje. Zdaj vem, da presenečenj pri vidri nikakor še ni konec.«
Marjana Hönigsfeld Adamič, LUTRA, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine, http://www.lutra.si
Kozača
Kozača je vrsta sove, ki živi predvsem v odmaknjenih dinarskih gozdovih. Njen glavni plen so polhi in drugi manjši gozdni glodavci. Gnezdo si kozače naredijo v duplih velikih starih dreves. Tam samica znese jajca, samec pa ji med valjenjem pomaga s prinašanjem hrane. Zaradi sečnje je v naših gozdovih precej manj starih dreves, kot jih je bilo nekoč v naravnem gozdu. Ostajajo samo mlajša drevesa, ki pa so manj primerna za izdelavo gnezd. V prihodnje bi bilo potrebno v gozdovih puščati več starih dreves, ki nudijo domovanje tudi številnim drugim gozdnim živalim. Kozača z veseljem uporabi tudi gnezdilnice, ki jih namestimo v njeno okolje.
»Nekatere študije kažejo, da se kozačam zaradi segrevanja ozračja pri nas ne pišejo dobri časi. Ta predvidevanja so morda nekoliko pretirana, gotovo pa je obstoj te lepe, velike in ob gnezdu tudi zelo srčne sove ogrožen. Posebnost te sove pri nas je še ta, da imamo poleg normalno sivo obarvanih še povsem črno obarvane sove, ki jih drugod ne najdemo, česar strokovnjaki še vedno ne znamo pojasniti!«
dr. Al Vrezec, ornitolog, Nacionalni inštitut za biologijo
V aprilskem NG Juniorju preberi še o preostalih štirih ogroženih živalih, ki jih predstavljamo.
