Vstopna stranVsebinaArhiv

Reševanje race

Besedilo: Allyson Shaw
Fotografija: Martin Fowler / Shutterstock

Vdovski žvižgač hodi zadenjsko in glavo ima med nogami. Stresa s kljunom, se odpočije, spet stresa. Glenda Maguire poseda na domači verandi v Južni Afriki in opazi, da se obiskovalka vede nenavadno. S fotoaparatom si jo ogleda od blizu in vidi, da ima ptica okrog ust in vratu bel plastičen obroček − verjetno s plastenke za mleko. “Kar bolelo me je, kot sem jo gledala,” se spominja Maguirjeva. Hotela jo je ujeti in ji pomagati, a vedela je, da bo ta raca, ki je navajena divjine, pobegnila in se k jezeru ne bo več vrnila. Maguirjeva je blizu vode nastavila past s peleti in upala, da bo ptica stopila vanjo. Toda raca se je pasti bala in je odletela. Maguirjeva je držala pesti, da bo raco kdo rešil, preden bo prepozno.

Iz rek v morja
Sladkovodni potoki, jezera in reke, kjer živijo živali, kot je vdovski žvižgač, so pogosto začetek poti plastike, ki konča v morju oziroma oceanu. Pravzaprav se vsako leto iz rek v oceane izlije kar osem milijonov ton plastike. “Ob vetrovnih dneh vidiš, kako se po tleh valijo plastične vrečke in plastenke,” pravi Carlie Herring, raziskovalna analitičarka pri organizacijah National Oceanic in Atmospheric Administration. “Te predmete lahko odnese v potok, nato v reko in morje, nazadnje pa v ocean.”

Reševanje race

Onesnažene reke so slabe za živali in ljudi. Neka raziskovalna skupina je na površini 2,5 kvadratnega kilometra v Velikih jezerih v Severni Ameriki, enih največjih sladkovodnih območjih na svetu, našla na stotisoče plastičnih delcev. Med odpadki je bila tudi mikroplastika, to so čisto majhni kosi plastike, veliki kot pike na koncu stavkov. Herringova trdi, da je mikroplastika tudi v pitni vodi, kar lahko škodi prostoživečim živalim, kot so vdovski žvižgači, saj mislijo, da je plastika užitna.

Polet na svobodo
Mala raca se je po dveh dneh vrnila k jezeru. Bila je v škripcih. “Glavo je pobešala, kot bi obupala,” je povedala Maguirjeva. Tri dni pozneje je raca vendarle stopila v past, ki jo je nastavila Maguirjeva, in − hopla! Vratca so se zaprla. Maguirjeva je ptico vzela iz kletke, zavila jo je v brisačo in previdno odrezala plastični obroček, potem pa raco izpustila nazaj v naravo. Izčrpana ptica je dva dni počivala in jedla, članice njene jate pa so prihajale in odhajale. Nazadnje si je nabrala dovolj moči in se vrnila k družini.

Še več o tej izjemni zgodbi lahko izveš v aprilski številki National Geographic Juniorja.


Reševanje delfina

Besedilo: Allyson Shaw
Fotografija: Tory Kallman / Shutterstock

Skupina približno desetih mant plava na odprtem morju pri Havajih in z odprtimi usti pleni plankton. Potapljači osvetlijo jato z lučmi in jo opazujejo. Med mantami počasi plava navadna pliskavka. Potapljači preusmerijo pozornost nanjo. Sama je, kar je nenavadno, saj delfini po navadi plavajo v majhnih jatah. Poleg tega ni videti, da bi se bala hrupa, ki ga povzročajo potapljači.

Delfin nekajkrat plava mimo potapljačev, kot bi iskal pozornost. “S prostoživečimi živalmi po navadi nimamo stikov,” pripoveduje snemalka s podvodno kamero Martina Wing. “Toda ta delfin nam je skušal dopovedati, da je v škripcih.” Pliskavka, ki so jo pozneje poimenovali Notch, se je zapletla v ribiško vrvico.

Smeti na odprtem morju

Navadne pliskavke živijo skoraj v vseh oceanih sveta. In plastiko najdemo prav v vsakem delu vsakega oceana. Lahka plastika plava na gladini, težji kosi pa po navadi potonejo na dno − toda precej kosov plava nekje vmes.
Te smeti plujejo po oceanu z vetrom in vodnimi tokovi. Pogosto končajo v enem od petih velikih “smetišč” v oceanih, ki nastanejo zaradi krožnih tokov. Največje je tihomorsko smetišče, ki plava med Havaji in ameriško zvezno državo Kalifornijo. Zaplata smeti meri približno toliko kot 35 Slovenij. Številni kosi plastike so mikroplastika, to so drobni delci, ne večji od sezamovega semena. Najpogostejši predmeti v morskem smetišču pa so odvrženi deli ribiške opreme − in to je tudi tisto, v kar se je zapletel Notch.

Reševanje delfina

Svoboda
Potapljači so pogledali od blizu in videli, da ima Notch v levi plavuti trnek, ribiška vrvica pa se mu je ovila okrog ust. Potapljač mu je skušal odstraniti vrvico z golimi rokami, a ni šlo tako zlahka. Na srečo je imel škarje, da je vrvico prerezal. Delfin je potrpežljivo čakal, da mu je potapljač previdno odstranil trnek. “Ko je bil delfin končno svoboden, je bilo videti, da si je oddahnil,” je povedala Wingova.
Leto pozneje je skupina potapljačev na dah videla Notcha, ki je bil zdrav in je plaval s samico, ki je bila mogoče njegova družica. “Zelo vesela sem, da smo ga lahko rešili,” pove Wingova. “Mogoče bo celo imel družino.”

Še več o tej izjemni zgodbi lahko izveš v aprilski številki National Geographic Juniorja.


Reševanje morske želve

Besedilo: Allyson Shaw
Fotografija: Science Faction / Getty Images

Mlada glavata kareta se pozibava na morski gladini blizu Floride v ZDA. Mlade želve se po navadi ne zadržujejo na gladini, saj jih tam najhitreje opazijo plenilci. Poleg tega najdejo hrano v globinah. Toda iz nekega razloga se ta 0,3 metra dolga želva ni potopila.

Na srečo so želvo v stiski opazili reševalci. Odpeljali so jo v akvarij Clearwater Marine. Poimenovali so jo Chex. Namestili so jo v plitev otroški bazen, da ne bi tratila energije s potapljanjem. Pregledali so ji kri in naredili rentgenske posnetke, a nikakor niso ugotovili, kaj je narobe. “Nekega dne je imela čuden iztrebek,” je povedala biologinja Lauren Bell. Nenavadni predmet, ki ga je izločala, je bil vijoličast balon na vrvici.

Morska trava kliče na pomoč

Morske želve pogosto mislijo, da so plavajoče smeti užitne. “Še ljudje se včasih zmotimo in mislimo, da vidimo meduzo, v resnici pa je plastična vrečka,” razlaga Bellova. A plastika ne škoduje samo želvam, temveč tudi njihovemu življenjskemu okolju. Glavate karete se pogosto približajo obali, kjer uspeva morska trava, eden njihovih najljubših prigrizkov. V tem življenjskem prostoru pa se pogosto znajdejo odpadki s plaž ali iz rek, ki se izlivajo v morje. Te smeti lahko travo zadušijo in pomorijo. To pomeni, da glavate karete, kot je Chex, izgubijo hrano in zatočišče.

Reševanje morske želve

Adijo, balon
Chex je po več dneh v akvariju začela okrevati, saj je balon postopno zapuščal njeno telo. Nazadnje je izločila cel balon in 0,6 metra dolgo vrvico. Nekaj mesecev pozneje je osebje lahko hranilo želvo z gosto hrano. Reševalci so sklenili, da se žival lahko vrne v morje. Bellova je stala v vodi do bokov, ko ji je drug član ekipe podal Chex. Malo želvo je previdno položila v vodo in jo opazovala, ko je odplavala. “Chex si je mislila: ‘Poglej, ocean! Adijo!’” se spominja Bellova. Reševanje želve Chex je treba proslaviti ... ampak mogoče brez balonov.

Še več o tej izjemni zgodbi lahko izveš v aprilski številki National Geographic Juniorja.


35 nasvetov pred utopitvijo v plastiki

Besedilo: Allyson Shaw
Fotografije: Kophoto / Reamstime (igrače); Dima Sikorsky / Shutterstock (steklenica);  Gillmar / Shutterstock (pes)

image

Znanstveniki ocenjujejo, da v oceanu vsako leto pristane približno osem milijonov ton plastike. Lahko pomagaš. Upoštevaj nasvete in zmanjšaj porabo plastike za enkratno uporabo ter skrbi za tiste plastične reči, ki jih že imaš. Skupaj lahko zaščitimo živali v morjih in oceanih ter poskrbimo, da bo naša Zemlja čista!

Primeri plastike za enkratno uporabo so slamice, nakupovalne vrečke in plastenke z vodo. Uporabiš jih samo enkrat, potem pa jih vržeš v smeti.

  1. imageIzberi slamice za večkratno uporabo. S seboj jih vzemi, ko greš v restavracijo in na izlet. Obstajajo upogljive silikonske, trdne kovinske, gladke steklene in naravne bambusove.
  2. Učitelju ali učiteljici podari domače piškote namesto plastičnih okraskov, ko se hočeš zahvaliti za ves trud.
  3. Privošči si penečo kopel s kopalnimi kroglami namesto s tekočim penečim milom v plastenki.
  4. Namesto vode iz plastenk vedno pij vodo iz pipe. V Sloveniji je voda iz vodovoda pitna in zdrava. 
  5. Uporabi naravne bleščice iz evkalipta. (Druge bleščice so drobni plastični kosi.)
  6. Poskrbi, da valovi ne odnesejo tvojih plastičnih igrač.
  7. Vedno imej s seboj steklenico za vodo, tako ti nikoli ni treba uporabiti plastičnih kozarcev.
  8. Ustvarjaš lahko z barvicami namesto s flomastri.
  9. Ribolov: Živali v oceanu se pogosto zapletejo v odvržene ribiške mreže. Pomagaš lahko tako, da skrbno izbiraš, katere ribe ješ. Obstajajo spletni vodiči, kot je Seafood Watch, ki ribe ocenijo glede na to, kako so jo ribiči ulovili. Skušaj izbrati pametno in ne jej rib, ki so jih ulovili z neprimernimi ribiškimi pripomočki, ki škodijo okolju.
  10. Ko greš na zabavo in v trgovino, imej pri sebi svojo vrečko za večkratno uporabo.
  11. imageOdpadkov ne odlagaj okrog polnega smetnjaka. Verjetno jih bo odneslo v življenjski prostor živali.
  12. Nikoli ne pozabi pospraviti svoje ribiške opreme, če jo uporabljaš, sploh ne vrvic. Tako se živali ne bodo zapletle vanje.
  13. Namesto da prosiš za nove igrače, si jih s prijatelji izmenjajte.
  14. Staro elektroniko iz plastike nesi na posebno odlagališče ali nazaj v prodajalno, namesto da jo odvržeš med druge smeti. (Najprej vprašaj, ali v trgovini sprejemajo stare naprave.)
  15. Plastiki za enkratno uporabo naloži dodatno delo. Z vrečko lahko pobereš pasji kakec, recimo.

Še več nasvetov, kako lahko zmanjšaš uporabo plastike najdeš v aprilski številki revije National Geographc Junior ali tukaj.

 


Reševanje kitovca

Besedilo: Allyson Shaw
Fotografija: Toby Chung / Getty Images

Mlad morski pes kitovec je plaval ob koralnem grebenu pri Filipinski obali v Jugovzhodni Aziji. Potapljači so bili najprej navdušeni, ko so zagledali desetmetrsko ribo. Ko pa se je bližala, so videli, da ima okrog sredine telesa ovito plastično mrežo. Škrge je imela pokrite in mreža jo je rezala v plavuti in hrbet. “Videti je bilo, kot bi na koralnem grebenu plaval duh,” se spominja potapljač Pierlo Pablo.

Mrežo in vrvi je bilo treba odstraniti, drugače bi se še bolj zažrle v meso, ko bi kitovec rasel. Žival je bila že zdaj izčrpana. Pozneje ne bi več imela moči za iskanje hrane ali pa bi jo zlahka uplenili drugi morski psi. Potapljači so kitovcu nadeli ime Spooky (Srhljivko) in se domislili, kako ga bodo rešili.

Grebeni v škripcih
Kitovci niso edini prebivalci tropskih oceanov, ki jim plastika dela preglavice. Korale − živali, ki ustvarjajo koralne grebene − so prav tako v nevarnosti. Žive korale zbolijo, če se na greben “naseli” kos plastike. Znanstveniki mislijo, da plastika korale poškoduje, zato lahko v njihova telesa vstopijo škodljive bakterije. Tudi korale se lahko žrtve plastike, kot je Spooky. “Če se v koralni greben zagozdi ribiška mreža, potem pa pridivja neurje, lahko mreža polomi dele koral,” pojasnjuje Carlie Herring, znanstvena analitičarka pri organizacijah National Oceanic in Atmospheric Administration. Mi pa korale potrebujemo, saj skrbijo za to, da so oceani zdravi. Znanstveniki ocenjujejo, da je preživetje približno četrtine vseh morskih vrst − tudi kitovcev kot Spooky − odvisno od koralnih grebenov.

Reševanje kitovca

Kitovec se zahvali
Potapljači na koralnem grebenu so morali Spookyja čim prej rešiti. Kitovec je otrpnil, ko je pod njim zaplaval eden od potapljačev in začel z nožem rezati vrvi. “Zdelo se je, kot da morski pes ve, da mu skušamo pomagati,” se spominja Pablo. Potapljač se je gibal počasi in pazil, da kitovca ne bi ranil z nožem. Po nekaj minutah je mrežo in vrvi okrog Spookyjevega telesa lahko razvozlal in odstranil. Spooky je bil končno spet svoboden. Zaplaval je k potapljaškemu čolnu in se ga držal še celo uro, preden je odplaval po svoje. “Zdelo se nam je, da se nam je zahvaljeval,” je povedal Pablo. “Upam, da je Spooky še vedno nekje v oceanu − da jé, plava in raziskuje.”

Še več o tej izjemni zgodbi lahko izveš v aprilski številki National Geographic Juniorja.


image


Facebook Junior.si

Anketa


Koliko let smo slovenske juniorje navduševali za raziskovanje in varovanje našega planeta?


Juniorjeva nagradnica


Tukaj izveš imena srečnih nagrajencev.