Vstopna stranVsebinaArhiv

Neznana dejstva o denarju

Coprid / Shutterstock (simbol za dolar); Eldad Carin / Istock (drobiž); David Crockett / Shutterstock (plastic man), Fabio Berti / Shutterstock (kreditne kartice), Podoba Digitalno Obdelana; jagodka / Shutterstock (pes); Alex James Bramwell / Shutterstock (lesen denar), Stillfx / Shutterstock (zastava v ozadju)

$ – simbol za dolar se je na ameriškem denarju prvič pojavil šele leta 2007 – na kovancu za en dolar.

Avstralija je prva uvedla plastične bankovce.

Ob koncu secesijske vojne leta 1865 v ZDA je bila tretjina vsega denarja ponarejena.

Samo 8 % vsega denarja na svetu je gotovina. Ves preostali denar je elektronski.

Strokovnjaki ocenjujejo, da imajo vsi Američani skupaj v drobižu približno 15 milijard dolarjev.

Policijski psi so izurjeni, da na mejnih prehodih zavohajo ponarejen denar.

Neki prebivalec v Kaliforniji ima 1497 kreditnih kartic, s katerimi lahko plačuje. Pravijo mu gospod Plastik Fantastik.

Iz ZDA lahko neseš samo za 5 dolarjev kovancev v centih.

V času velike gospodarske krize v 30-ih letih 20. stoletja so v ameriškem mestu Tenino izdelovali lesen denar.

V Sloveniji so se v zadnjih 30 letih uporabljale 4 vrste denarja: dinarji, boni, tolarji, evri.

Slovenec, ki je danes star 101 leto, je moral v svojem življenju kar 8-krat zamenjati vrsto denarja: krone, dinarje, lire, marke, (nove) dinarje, bone, tolarje, evre.

Nekateri verjamejo, da bankomat denar tudi natisne; in da kovancev ne izdaja zato, ker bi bilo kovanje preveč zahtevno in glasno.

Včasih so pristnost zlatih kovancev preverjali tako, da so ugriznili vanj. Če je zob v kovancu pustil odtis (vdolbino), je pomenilo, da je bakren.

Podobe na denarju predstavljajo tudi posebnosti države. Slovenija je na evrske kovance umestila 5 kulturnozgodovinskih in 3 naravne značilnosti – ena je s panonskega (štorklja), ena z alpskega (Triglav) in ena s primorskega (lipicanec) okolja.

Če bi slovenski delavec prejel plačo v kovancih po 1 cent, bi poprečna plača tehtala 390 kg. Da bi plačo odnesel domov, bi jo moral zložiti v dve samokolnici.

 


Nenavadno vreme

Fotografije: Sven Hagolani / Getty Images (dvojna mavrica); © Hady Khandani / Alamy (Elijev ogenj); Karen Anderson Photography / Getty Images (tromba)

Se ti zdi dolgočasno, če vedno sije sonce, ko pogledaš skozi okno? Preberi članek o zanimivih vremenskih pojavih.

Dvojna mavrica
image Mavrica nastane, ker se od vodnih kapljic odbija svetloba. Toda svetloba se lahko od kapljice odbije tudi večkrat. Redkeje se pojavi še druga mavrica, ki je nad prvo in po navadi šibkejših barv. Barve pa so v obratnem zaporedju. Noro!

Elijev ogenj
image To sploh ni pravi ogenj, ampak je močno vzbujen plin, ki se imenuje plazma. Med nevihto ga vidimo kot pramene okrog kovinskih koničastih predmetov, ki se močno naelektrijo, tako da dušik in kisik v zraku začneta modro ali vijoličasto žareti. Elijev ogenj lahko traja več minut.

Vodna tromba
image Vodna tromba nastane na dva načina: ko nad vodo potuje tornado oziroma zračni vrtinec ali ko piha rahel veter in hkrati nastajajo kopasti oblaki. (Kopasti oblaki so beli in na pogled puhasti.) Trombe se vrtinčijo in na gladini povzročijo valove, ki lahko potopijo čolne. Nad kopnim se hitro razblinijo.

 


Kamnita skrivnost razrešena?

Fotografija: Jim Richardson / National Geographic Creative

image

Kipe, imenovane moai, je pred najmanj 800 leti izdelalo ljudstvo Rapa Nui, ki je živelo na Velikonočnem otoku v Južnem Tihem oceanu. Ko so kamne izklesali, so jih morali prestaviti celo 18 kilometrov daleč od kamnoloma. Ti ljudje niso poznali kovinskega orodja in koles. Raziskovalci do leta 2012 niso vedeli, kako jim je uspelo. Potem so izdelali kopijo enega od kipov in razvozlali uganko.

Znanstveniki so dokazali, da lahko kip prestavi samo 18 ljudi s tremi močnimi vrvmi. Prestavili bi lahko vsakega posebej, tako da bi kipi “hodili” na svojih velikih okroglih podstavkih. Otočani niso nikjer zapisali, kako so to počeli. Zato znanstveniki ne morejo biti prepričani, a ta odgovor se zdi najbolj verjeten. Mogoče je staro ljudsko izročilo, ki pravi, da so kipi hodili do svojih mest, vendarle resnično.


Reci: “Ooo!”

Fotografija: Zoom Pet Photography / Getty Images

image

Znanstveniki so dognali, da ljudi privlačijo živali, ki imajo podobne »obraze« kot dojenčki. Ko vidimo mladiča z velikimi očmi, okroglimi lici ali visokim čelom, možgani pošljejo po telesu hormon dopamin. Takrat se dobro počutimo. Isti hormon se izloči, ko jemo kaj sladkega, zmagamo na tekmi ali se zaljubimo. Zato takrat, ko gledaš mladiče, celo spodbudiš delovanje možganov – recimo. Skupina psihologov je naredila preizkus.

Udeleženci so igrali igro, pri kateri so morali biti zelo osredotočeni. Polovica udeležencev si je nato ogledala fotografije pasjih in mačjih mladičev. Ko so vsi udeleženci spet igrali drugi krog iste igre, se je tista polovica, ki je gledala očarljive mladiče, bolje odrezala. Fotografije prisrčnih mladičev torej niso samo privlačne – če jih gledaš, lahko bolje razmišljaš!


Križna jama

Besedilo: Marjan Žiberna
Fotografije: Peter Gedei

Slovenija upravičeno velja za izjemno lepo in raznoliko deželo. Raznolik in bogat ni samo svet, ki ga vidimo. Pravo bogastvo se skriva tudi pod zemeljskim površjem. Precejšen del naše dežele ima apnenčasto površje. Takšno torej, da ga je lahko voda raztapljala, v podzemnih jamah pa so iz raztopljenega apnenca prav počasi rasli vsakovrstni kapniki. Ampak res počasi – s hitrostjo okoli enega centimetra na sto let. Kar pomeni, da je kapnik, ki je velik toliko kot ti, rasel kakšnih 15.000 let …

image

Slovenski jamarji so neutrudni raziskovalci temnega podzemnega sveta, vsako leto odkrivajo nove in nove jame. Kakšnih dvajset jih je urejenih za obisk. Ena od njih je svetovno znana Križna jama. Njena posebnost so številna podzemna jezerca. In še več drugih stvari. A pojdimo lepo po vrsti.

Stanovalci iz bronaste dobe
Križna jama se nahaja na planoti Bloke, ki velja za najhladnejše območje Slovenije. Bloke ležijo na pol poti od Cerknice proti Ribnici na Dolenjskem. Tu so čas, voda in apnenec združili moči in nastala je čudovita podzemna jama. Križna jama je dobila ime po cerkvici svetega Križa, ki stoji na hribčku ne prav daleč od vhoda v jamo. Danes vemo, da so jo ljudje obiskovali že pred več tisočletji. Vendar ne zato, ker bi jih zanimale podzemne lepote – temni rovi so jih navdajali kvečjemu s strahom. V jame, natančneje v njihove vhodne dele, so se umaknili pred slabim vremenom in drugimi nevšečnostmi. Tudi v vhodnih delih Križne jame so raziskovalci našli stare sledi ljudi. Odkrili so ostanke lončene posode, stare od 3000 do 4000 let.

imageMedvedja jama
V jamah so se ljudje, ki so jih obiskali, pogosto podpisovali. Tisti, ki so bili v Križni jami že v bronasti dobi, sicer ne, saj niso znali pisati. Se je pa prvi človek na eno od njenih sten podpisal pred skoraj 500 leti. Prvi opis obiska v njej je precej novejši, iz leta 1832. Zanimivo je, da ga je napisal neki Anglež. Le nekaj let zatem sta nastala tudi prvi opis in skica Križne jame. Jama je kasneje zaslovela zaradi svojih nekdanjih prebivalcev. Vendar ne zaradi ljudi, pač pa jamskih medvedov. Ti kosmatinci so bili kar dvakrat večji od rjavih medvedov, ki danes hlačajo po slovenskih gozdovih. V Križni jami so kosmati orjaki živeli iz roda v rod, dokler niso izumrli pred več kot 25.000 leti. Del jame, kjer so jamarji našli več tisoč medvedjih kosti, so poimenovali Medvedji rov. Tu lahko na primer vidiš veliko medvedjo čeljust z zobmi, ki je »vgrajena« v skalo. Odkritje kosti je žal imelo tudi slabe posledice – v jamo so začeli prihajati obiskovalci, ki so ropali kosti in lomili kapnike. Te so potem prodajali pred Postojnsko jamo.

Podzemna jezerca

Že v oddaljeni preteklosti, ko o električnih svetilkah še ni bilo ne duha ne sluha, so se raziskovalci podajali v jame. Pri tem so uporabljali podobne luči kot rudarji v rudnikih. Pred dobrim stoletjem so postale zelo cenjene luči karbidovke, ki so dolgo in zanesljivo svetile. Raziskovalna strast je jamarje tudi v Križni jami gnala naprej. Zanimalo jih je, kaj se skriva za jezercem pri vhodu v Medvedji rov. Leta 1926 se je čezenj s čolnom podal ljubljanski profesor s svojimi dijaki. Pod zemljo so ostali več dni in prodrli globoko v neznane dele jame. Odkrili so tudi podzemno sotočje dveh potokov, ki tečeta po jamskih rovih. V naslednjih letih so jamarji odkrili pomembne dele jame. Sčasoma so odkrili, da v jami živi kar 50 vrst jamskih bitjec. Na svetu ni veliko jam, ki bi bile tako bogate z življenjem. Še pomembnejša pa so bila odkritja podzemnih jezer – skupaj jih je kar 45. Po njih Križna jama slovi kot svetovna znamenitost.


Več o novih odkritjih v Križni jami si preberi v decembrski številki National Geographic Juniorja.


image


Facebook Junior.si

Anketa


Koliko podzemnih jam imamo v Sloveniji?


Juniorjeva nagradnica


Tukaj izveš imena srečnih nagrajencev.